Puhar se je s fotografijo seznanil leta 1839, takrat znano kot dagerotipijo. Ker je bil originalni postopek predrag, je iznašel svojega, cenejšega. Za slikovno podlago je namesto kovine vzel steklo in vzporedno prilagodil tudi uporabo kemikalij, to je žveplovih izparin, ter leta 1842 kot prvi na svetu uspel ustvariti fotografijo na steklo.
Mlad duhovnik je do tega dosežka prišel kot amater, brez formalne izobrazbe s tega področja. "Z voljo in zagrizenostjo je zmagal. S svojo radovednostjo je stopil korak dlje od ostalih in se zapisal v zgodovino fotografije," je izpostavil Pahor.
Še ena o slovenski majhnosti
Kot je spomnil, smo Slovenci vedno v zgodovini imeli posebne ljudi, ki so živeli daleč od centra sveta, bili pa so uspešni na svetovni ravni. "To so bili vedno posamezniki, ker zaradi majhnosti našega naroda nismo uspeli doseči kritične mase, ki bi omogočila širšo eksploatacijo naših uspehov. To smo morali žal prepustiti drugim, kar je dostikrat odrinilo naše genije v preveliko pozabo," je dejal Pahor.
Pojasnil je, da so del naše narodne identitete in da moramo biti ponosni na njih. "Ne nazadnje nam morajo biti navdih, da ponavljamo njihovo prizadevanje in sem ter tja tudi njihove dosežke," je povedal. Dodal je, da bo tudi v prihodnje naš razvoj moral sloneti na izjemnih posameznikih. Naloga države pa je, da jim poskuša zagotoviti pogoje.
Minimalističen nagrobni spomenik
Na Puharja in njegov dosežek odslej v Prešernovem gaju, kjer je bil pokopan, opominja nagrobni spomenik iz temnega granita, ki je nastal po načrtih Jerneja Kejžarja. Že leta 1960 pa je kranjski fotoklub v Prešernov gaj v Puharjev spomin postavil spominsko ploščo.
Po pietetnem dejanju se je nocojšnja prireditev preselila v prenovljeni Stolp Škrlovec, kjer so razstavni prostor poimenovali za galerijo Janeza Puharja in v njej že pripravili razstavo članov Fotografskega društva Janez Puhar. Potekala je tudi slavnostna akademija, na kateri so kranjski gimnazijci v kulturnem šopku predstavili še Puharjev drugi talent - poezijo.
Edinstvena razstava v Narodnem muzeju
Po nocojšnjem slavnostnem dogajanju v Kranju bo v torek odprtje razstave o Puharju v Narodnem muzeju Slovenije, na kateri bodo prvič do zdaj, in še to zaradi njihove občutljivosti le za nekaj dni, prikazani originali njegovih svetlopisov na steklo. Poleg tega bodo v sredo v Kranju pripravili demonstracijo starih fotografskih tehnik.
Zakaj Puharjevo leto?
Sklop dogodkov, strnjenih ob rojstnem dnevu Janeza Puharja, je vrhunec Puharjevega leta 2014, katerega pobudnica sta njegova daljna sorodnica Petra Puhar in Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj.
"V teh kriznih časih je veliko slabih novic, ki depresivno vplivajo na nas. Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo ljudi, dogodke in dejanja, na katere smo res lahko ponosni," je izpostavila Petra Puhar.
Za cilj si je zastavila, da ob koncu Puharjevega leta ne bo več Slovenca, ki ne bi vedel, kdo je bil Janez Puhar. Cilju uspešno sledi, saj naj bi bili odzivi ljudi zelo dobri, zlasti na potujočo razstavo Od Kranja do Dovjega, ki je pregled izumiteljevega življenja, talentov in dosežkov ter njegove dediščine in bo do decembra prepotovala 12 krajev, v katerih je kot kaplan služboval.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje