Primož Trubar je eden izmed najpomembnejših stebrov slovenske kulture in narodne istovetnosti, čigar vzor nam je še danes zgled za dejavno stališče pri uveljavljanju svojega jezika tudi na vseh novih sporazumevalnih področjih, ki jih odpira družbeni in tehnološki razvoj. Trubar je bil ustanovitelj in prvi superintendent evangeličanske cerkve na Slovenskem ter, kar je verjetno najpomembneje, začetnik in utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika. Zato je vlada sklenila, da se ob tej pomembni obletnici leto 2008 razglasi za Trubarjevo leto, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Kdo vse je v častnem odboru?
Koordinacijski odbor za državne proslave je sklenil za počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja ustanoviti častni odbor. Vanj so imenovani predsednik republike Janez Drnovšek, predsednik DZ-ja France Cukjati, premier Janez Janša, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik, minister za kulturo Vasko Simoniti, minister za šolstvo in šport Milan Zver, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, predsednik SAZU-ja in akademik Boštjan Žekš, rektorica ljubljanske univerze dr. Andreja Kocijančič, rektor mariborske univerze dr. Ivan Rozman, rektor primorske univerze dr. Rado Bohinc, direktor novogoriške univerze dr. Danilo Zavrtanik, ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar Viktor Žakelj, ravnatelj NUK-a Lenart Šetinc, akademiki Jože Toporišič, France Bernik, Jože Krašovec in Drago Jančar, dr. Bogdan Kolar in župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek.

Spremembe častnega odbora bodo mogoče ob morebitnih zamenjavah oseb na funkcijah, ki so vezane na mandat.

Osrednja slovesnost bo junija
500-letnico Primoža Trubarja, ki se je v slovensko zgodovino zapisal kot protestantski duhovnik, prevajalec ter avtor prve knjige v slovenskem jeziku in prve slovenske tiskane knjige nasploh, bomo praznovali natančno 9. junija. Na ta dan se je namreč Trubar leta 1508 rodil v vasi Raščica. V svojem življenju se je podpisal pod več kot 25 del, med drugim Abecednik in Katekizem, s katerima je leta 1550 poskrbel za prvi knjigi v slovenskem jeziku, v njegov knjižni opus pa sodi še Ta prvi dejl tiga noviga testamenta (1557) in Cerkovna ordninga (1564), v kateri je postavil temelje slovenski Protestantski cerkvi. Za osnovo knjižnega jezika je vzel govor svojega rojstnega kraja Raščice (Rašice), torej osrednje slovensko narečje, za katerega je menil, da ga razumejo vsi Slovenci.

Primož Trubar je umrl 28. junija 1586 v Derendingenu, kjer je bil tudi pokopan.