V uvodnem delu bodo predstavljeni izsledki s svetovne konference o ajavaski World Ayahuasca Conference 2014, ki jo je septembra v Španiji pod pokroviteljstvom Unesca organiziral ICEERS. Zanimanje za ajavasko, zvarek amazonskih Indijancev, ki ima psihedelični učinek, se je v zadnjih letih povečalo na vseh področjih: od znanstvenih raziskav terapevtskih učinkov in tveganj do etičnih in zakonskih izzivov.

Ajavaska ali "vino duš"
Amazonski Indijanci znajo med 80.000 rastlinami iz svojega življenjskega prostora izbrati najustreznejše za vsakokratne bolezenske težave. Njihovo znanje naj bi izviralo iz vizij, ki jih povzroči ajavaska. Zdravilne rastline pa niso učinkovite le zaradi svoje simbolične moči, temveč tudi zaradi farmakološkega učinka, ki ga imajo.

Ajavasko si indijanska plemena iz Ekvadorja, Bolivije, Peruja in v manjši meri iz Brazilije pripravljajo iz mešanice rastlin ter jo imenujejo "duhovno vino" ali "vino duš". Aya namreč pomeni duha, huasca ali waska pa vino. Ta omogoči prehod v spremenjeno stanje zavesti, kjer je mogoče spoznati informacije o izvoru težave ali o njenem nadaljnjem razvoju.

Valvazorjevo sredstvo za letenje: topolovo mazilo
Pri nas Valvazor opisuje različne tradicije ljudskega zdravilstva in vračarstva ter posreduje recept za t. i. topolovo mazilo, ki se je uporabljalo kot afrodiziak in sredstvo za letenje. Te manj znane plati evropskega okultizma so prišle iz rabe, a viri o njih so dobro ohranjeni.

Predstavljena bo tudi širša evropska naravna in kulturna dediščina s tega področja. Že Homerjeva Odisejada kot najbolj klasično delo grškega mita in zibelka zahodne kulture opisuje tistodobni odnos do apoliničnosti in dionizičnosti ter takratne metode za korekcijo neravnovesij. Odisej je tako s pomočjo rastline z imenom moli, o kateri ga je poučil polbog Mermes, rešil v svinje začarane mornarje.

Na okrogli mizi bodo sodelovali Mina Paš, Sandra Janežič, Matej Janković in dr. Roman Paškulin, organizirajo pa jo DrogArt, Radio Študent in OMI Inštitut.