Po določilu vlade je od začetka letošnjega leta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) upravljavec zemljišča in Aljaževega stolpa, ki so ga leta 1999 razglasili za kulturni spomenik državnega pomena.

Pomen simbolov za tvorjenje skupnosti
Z vlogo upravljavca pa so bili ZVKDS-ju zaupani tudi nadaljnji koraki za ohranitev, zato so ob odprtju aktualne razstave v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra predstavili tudi načrte za sanacijo. Z razstavo Aljažev stolp – ohranimo naš simbol želi Restavratorski center zavoda za varstvo kulturne dediščine opomniti na zgodovino in trenutno stanje tega simbola slovenstva.

Generalni direktor ZVKDS-a Jernej Hudolin je razstavo odprl rekoč, da se skupnosti identificirajo s svojimi simboli, ki so poleg jezika, vrednot in norm bistven element vsake kulture.

Odločitev konservatorske stroke, da stolp v izvirni obliki ostane na kraju samem, po Hudolinovih besedah posledično pomeni njegovo redno vzdrževanje, izvajanje monitoringa in načrt ohranjanja, ki bi se ga držale tudi prihodnje generacije.

Da bodo dela potekala smiselno in usklajeno za to, da se stolp na čim daljši rok ohrani na kraju samem, je napovedal pripravo sporazuma s Planinsko zvezo Slovenije. K sodelovanju so povabili tudi Narodni muzej Slovenije, ki je v zadnjih letih intenzivno skrbel za promocijo stolpa.

Ne le površinske poškodbe stolpa
Restavratorski center ZVKDS-a se bo glede na omenjeno odločitev predvidoma v prihodnjih dveh letih lotil sanacije poškodb stolpa. Konservatorski načrt je nastal pod vodstvom Martina Kavčiča, sicer tudi soavtorja razstave.

Po njegovih besedah so ob intenzivnejšem spremljanju stolpa v zadnjih letih ugotovili, da poškodbe niso le površinske, temveč se kažejo tudi na konstrukciji. "Osnovni volumen se je začel deformirati, zakaj, bo treba še ugotoviti," je povedal Kavčič.

Parcela, ki jo je duhovnik, skladatelj in planinec Jakob Aljaž na najvišji slovenski gori odkupil od občine Dovje, nanjo leta 1895 postavil pločevinast stolp in vse skupaj podaril Slovenskemu planinskemu društvu, je tudi zemljiškoknjižno urejena, je povedal podpredsednik PZS-ja Miro Eržen.

Avtentična kopija, ki je na ogled v nižini
Po izvedeni obnovi nameravajo nadaljevati z ozaveščanjem javnosti o pomenu spomenika. S tem namenom sta Restavratorski center ZVKDS in Narodni muzej Slovenije že leta 2014 pripravila potujočo razstavo s kopijo stolpa v naravni velikosti, vzporedno pa je bil posnet tudi dokumentarni film Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo o tem, zakaj in kako je stolp nastal ter čemu vse je bil priča.

Po besedah Gorazda Lemajiča iz Narodnega muzeja, drugega soavtorja tokratne razstave, je avtentična kopija že v preteklosti privabljala obiskovalce. Vključena je tudi na pričujočo razstavo, ki jo je pozdravil minister za kulturo Tone Peršak in izrazil upanje za uspešno izvedbo konservatorskega načrta.

Spodaj si lahko pogledate dokumentarni film Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo, za katerega so scenarij napisali Gorazd Lemajič, Iztok Lemajič in Vojko Anzeljc, ki je podpisal tudi režijo.