Pobudo za prenos upravljanja tega kulturnega spomenika državnega pomena je podal Sklad kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, ki je doslej upravljal zemljišče in Aljažev stolp, ministrstvo za kulturo pa je predlagalo, da se to prenese na zavod za varstvo kulturne dediščine. Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, zavod kot pristojna strokovna organizacija za varstvo nepremične kulturne dediščine lahko upravlja spomenike v državni lasti v okviru državne javne službe.

Večino investicijsko-vzdrževalnih del na Aljaževem stolpu predstavljajo restavratorsko konservatorska dela, za katera je zavod usposobljen. V vladi so Aljažev stolp opisali kot izjemen krajinski motiv in nenadomestljiv simbol Slovenije.

Aljažev stolp, simbol, ki označuje najvišjo točko slovenskega ozemlja, od leta 1895 nudi zatočišče na vetrovnem temenišču Triglava. Jakob Aljaž ga je na vrhu postavil, potem ko je za en goldinar na lastne stroške od dovške občine odkupil 16 kvadratnih metrov na vrhu Triglava. Nanj je dal postaviti stolp, ki je postal premajhen takoj po postavitvi, zato je dal še istega leta izklesati in opremiti zavetišče 55 m pod vrhom na južni strani.