Radijska igra oz. cikel Slabe ceste ukrajinske pisateljice Natalije Vorožbit, ki jo je režirala Ana Krauthaker, izrisuje podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Doneškega bazena. V tekmovalni program festivala Prix Europa v Berlinu se je uvrstila v kategoriji radijske fikcije. Na Radiu Slovenija je bila premierno predvajana v šestih delih, na festival pa jo je uredništvo poslalo v integralni obliki.
Ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv ...
Slabe ceste v središče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v položajih, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja, so sporočili iz Arsovega uredništva igranega programa.
Besedilo sta v slovenščino prevedli Julija Zapeka in režiserka Krauthaker, tonski mojster je bil Matjaž Miklič, njegov asistent Urban Gruden, avtor izvirne glasbe pa Luka Hočevar. Nastopila je številna igralska zasedba, med drugim Eva Pečnik, Petra Kodba, Špela Lovrec in Vesna Jevnikar.
Resnične zgodbe iz okupiranega Sarajeva
V tekmovalni program berlinskega festivala se je uvrstil tudi radijski dokumentarec Tunel spasa v režiji Alena Jelena, ki je nastal v koprodukciji Radia Slovenija in Škuca. Dokumentarec oz. dokumentarno igro je bilo mogoče v sklopu B-AIR na Radiu Slovenija poslušati v slovenski različici z naslovom Predor rešitve. Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev Indire Buljubašić, Ismirja Hera, Edisa Kolarja, Fuada Serdarevića, Midhata Karića, Selme Catović Hughes, Belme Cuzović, Ene Kuković in Nicka Teunissena.
Ne gre le za pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč za poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu predora, so zapisali ustvarjalci.
Besedila je prevedla Tanja Bulajić, dramaturg je bil Matjaž Briški, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Darja Hlavka Godina. Igralci oz. interpreti v slovenskem jeziku so Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug.
Leta 1987 ustanovljen berlinski festival Prix Europa je posvečen najboljši medijski produkciji oz. avdiovizualni umetnosti na evropskih tleh.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje