Kot pravijo, so odločevalci nevladno kulturo po letih prizadevanj prepoznali kot enakovreden del kulture, a še vedno se kaže prenizka ambicioznost pri financiranju. Težave se kažejo tudi pri pridobivanju evropskih sredstev zaradi ustavljenega domačega sofinanciranja.

Društvo nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi je predstavilo svojo oceno stanja tik pred iztekom javne obravnave resolucije o Nacionalnem programu za kulturo (NPK) 2024–2031 in spremljajočega akcijskega načrta 2024–2027. Z dokumentoma je bila nevladna kultura prepoznana kot enakovreden del kulture, kar bi moralo biti trajno zapisano tudi v krovni zakon v kulturi, je na tiskovni konferenci dejala predsednica društva Inga Remeta.

Ob tem je pohvalila vrnitev dialoga s samozaposlenimi in nevladniki na resornem ministrstvu, vendar je hkrati kritično ocenila, da trenutno stanje v celotni kulturi zaostaja za tem, kar je aktualna vlada omenila v koalicijski pogodbi, kjer je napovedala vrnitev kulture v središče družbe. Tudi finančni vidik ne govori temu v prid, saj proračun za kulturo v integralnem delu v zadnjih letih pada.

Ob splošni draginji se sredstva za umetnike nižajo
Strokovni sodelavec društva Ivan Koruza je dejal, da se ob splošni draginji in vedno višjih stroških produkcije realna sredstva, ki so namenjena umetnikom in kulturnikom, dejansko nižajo, s tem pa ni mogoče pričakovati, da bi se sektor lahko razvijal. V zadnjih letih pada tudi odstotek vlaganja države v kulture, podobno stanje pa je tudi na lokalni ravni. Sredstva za kulturo na Mestni občini Ljubljana že štiri leta ostajajo enaka, je navedel Koruza.

Minimalna urna postavka za delo ni uveljavljena
Zaradi zmanjševanja proračuna ne morejo ponuditi novosti, rasti, napredka, ampak le reprodukcijo obstoječega, pa ocenjuje član Asociacije in predsednik KID PiNA Borut Jerman. Po njegovem mnenju bi bilo treba razmisliti tudi o infrastrukturnih potrebah za delovanje nevladnih organizacij ter hkrati začeti razmišljati ne v smeri decentralizacije, temveč policentričnega razvoja kulture. Glede infrastrukture sta v predlaganem NPK-ju omenjeni stavba na Metelkovi 6 in Stara mestna elektrarna, delovne razmere pa so izrazito slabe, saj ni uveljavljena minimalna urna postavka za delo. Tudi spodbud za zaposlovanje ni, je dodal Jerman.

Še vedno neurejeno zdravstveno varstvo
Strokovna sodelavka Asociacije Petra Peternel je opozorila, da bi lahko pri samozaposlenih povečali število štipendij in okrepili njihov položaj z načrtovanjem karierne dinamike ter uredili zdravstveno varstvo. Izkazalo se je namreč, da trenutno obstoječe nadomestilo za primer bolezni ne velja za primere poškodb.

Matija Šturm iz Društva slovenskega animiranega filma pa meni, da je predlagana resolucija glede avdiovizualnega sektorja povsem neambiciozna. Ne odgovarja na zahteve sektorja glede denarnih spodbud in zunajproračunskih virov, čeprav je sektor sam pripravil strategijo razvoja do leta 2030.

Če se je program Ustvarjalna Evropa izkazal kot eden ključnih mehanizmov EU-ja za spodbujanje in podporo kulturnega in ustvarjalnih sektorjev v Evropi, v zadnjih letih opažajo, da Slovenija zaostaja z lastnim vložkom organizacijam, ki so uspešne na razpisih in ga morajo zagotoviti za izvedbo projektov. Sofinanciranje na ministrstvu za javno upravo je zastalo, zato sredstva ostajajo nepočrpana. To gre na škodo celotnemu sektorju in ovira sodelovanje slovenskih organizacij v evropskih razpisih, je poudarila Tanja Kos iz centra Motovila, ki deluje kot informacijska pisarna za program.

Uspeh slovenskih organizacij v programu EU-ja
Iz Motovile, ki izvaja naloge Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji (CED Slovenija), so sicer danes sporočili, da so bile slovenske organizacije izjemno uspešne v programu EU Ustvarjalna Evropa. Na razpisih v letih 2021, 2022 in 2023 so pridobile skoraj 17,4 milijona evrov. Na razpisih programa EU Ustvarjalna Evropa (2021–2027) je bilo v prvem triletju uspešnih kar 124 slovenskih organizacij, navajajo.

Slovenske organizacije so dobile podporo EU-ja v skupni vrednosti 17.362.720 evrov, kar znaša 5,8 milijona evrov na letni ravni. Podprtih je bilo 165 projektov, v katerih slovenske organizacije sodelujejo v vlogi vodje ali partnerja. Podpora EU-ja jim bo omogočila razvoj in izvedbo vrhunskih mednarodnih kulturnih, filmskih in medijskih projektov. Med posameznimi kulturno-ustvarjalnimi sektorji knjiga in film zasedata najvišje mesto glede na skupno višino pridobljene podpore EU-ja (podpora za knjigo znaša 4,4 milijona evrov, podpora za film pa 4,2 milijona evrov). Sledijo uprizoritvene umetnosti, vključno z glasbo, arhitektura in oblikovanje ter druga področja, so še sporočili iz Motovile.

Področje medijev je na ministrstvu podhranjeno
Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije je dejala, da medijska stroka v pripravo dokumentov ni bila vključena, področje medijev pa je na ministrstvu podhranjeno, kar se odraža tudi v politikah. Po njenem mnenju predvidenih 3,3 milijona evrov sredstev za medije za letošnje leto ne bo zadostovalo za pomoč sektorju, poleg tega dokumenta ne omenjata avtorskih pravic in umetne inteligence.