Banksyjeva najnovejša stvaritev v Calaisu je podoba Steva Jobsa v naravni velikosti; čez ramo si je zavihtel potovalko, v drugi roki pa drži zgodnejši model Applovega računalnika. Slika se je čez noč pojavila na steni med šotori v begunskem taborišču; njeno avtorstvo potrjuje to, da je Banksy fotografije intervencije objavil na svoji spletni strani.

Lokalne oblasti bodo dragoceno umetnino zaščitile s steklom ali prozorno plastiko, so potrdili. "Za umetnino smo izvedeli v petek in odločeno je bilo, da jo je treba zavarovati pred poškodbami," je pojasnila predstavnica mesta.

Županja Calaisa Natacha Bouchart je za lokalni časopis Nord Littoral izjavila, da je Banksyjevo nenapovedano gostovanje "priložnost za Calais". "Umetnina je zelo dobra, pa še sporočilo ima."

Če Jobsovega očeta ne bi spustili v Ameriko ...
Banksy, čigar identiteta javno še vedno ni bila razkrita, je v eni izmed redkih izjav za britanske medije posebej podčrtal, da podjetje Apple obstaja samo zato, ker so ameriške oblasti vstop v državo odobrile mlademu beguncu iz Homsa v Siriji. "Prepričujejo nas, da migracije pomenijo zgolj izčrpavanje naših sredstev, ampak Steve Jobs je bil sin sirskega begunca. Apple je najdonosnejše podjetje na svetu, vsako leto plača več kot sedem milijard dolarjev davkov - obstaja pa samo zato, ker so v državo spustili mladeniča iz Homsa."

V t. i. "džungli" taborišča v Calaisu je nastanjenih približno šest tisoč ljudi, ki so v Evropo pribežali pred revščino in vojnami v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Številni med njimi, ki so prepričani, da bi jih v Veliki Britaniji pričakale boljše možnosti kot v celinski Evropi, skušajo Rokavski preliv prečkati na vlakih, s tovornjaki ali celo peš. Na drugi Banksyjevi freski, ki se je pojavila na obali Calaisa, vidimo otroka, ki skozi teleskop, na katerem čepi jastreb, opazuje Anglijo.

Nismo vsi v istem čolnu
Tretja freska, ki se je pojavila v neposredni bližini centra za prebežnike, je črno-bela reprodukcija slavne romantične umetnine Splav Meduze. Na njej je francoski slikar Théodore Géricault v 19. stoletju upodobil brodolomce s potopljene fregate Meduza, ki so julija 1816 ob obali Mavretanije skušali preživeti na splavu; od skoraj 150 ljudi, ki se niso utopili že v nesreči, jih je na koncu stradanje in dehidracijo preživelo samo 15. Nesreča je bila v tistem času mednarodni škandal, saj so jo pripisali nesposobnosti kapitana in s tem posredno nesposobnosti restavrirane francoske monarhije. Géricault je preživele upodobil v trenutku, ko skušajo z mahanjem pritegniti pozornost neke druge jahte na obzorju.

Na Banksyjevi spletni strani je fotografija grafita Splav Meduze pospremljena s podnaslovom "Nismo vsi v istem čolnu."

Septembra je grafitar na svoji spletni strani objavil še, da bodo les in drugo opremo iz njegove začasne razstave Dismaland predelali v material za gradnjo zavetišč za begunce v Calaisu.