Naključni Palestinec, ki ga Banksy ujame v dokumentarnem filmu, s katerim je pospremil najnovejši projekt, jedrnato pojasni grafit. "Mačka je našla nekaj, s čimer se lahko igra. Kaj pa naši otroci?" Drug Banksyjev grafit predstavlja otroke na vrtiljaku, ki se vrti okoli nadzornega stolpa, tretjega je navdihnil slavni Rodinov kip Mislec, Banksy pa je svojo sklonjeno figuro poimenoval Bombno razdejanje.
Gazo je Banksy opremil s tremi umetninami, ki jih je na Instagramu in svoji spletni strani v svojem slogu pospremil z besedami: "Gaza se pogosto opisuje kot največji zapor na prostem na svetu, saj vstop ali izstop vanj oz. iz njega nikomur nista dovoljenja. Vendar takšna oznaka se zdi nepravična, saj v zaporu vseeno nenapovedano ne izklapljajo elektrike in pitne vode."
Banksy je projekt pospremil z dvominutnim dokumentarcem, ki ga odpre z besedami: "V tem letu odkritje novo destinacijo." Ta je seveda Gaza, ki jo skozi video satirično pospremi z zapisi, kakršne bi našli v kakšni turistični brošuri. Tako preberemo, da je regija "polna možnosti za razvoj" ali pa ima "veliko prostora za obnovo", na realna tla pa gledalca postavijo podnapisi, v katerih izvemo, da je bilo v izraelski ofenzivi uničenih 18.000 domov, v Gazo pa med letoma 2007 in 2013 ni bilo dovoljeno dovažati cementa. V zadnjih letih je po dogovoru z Združenimi narodi pod strogim nadzorom vnos v omejenih količinah vendarle dovoljen.
Ni prostora za nevtralnost
Video, ki slika predvsem težko realnost življenja v Gazi in ostanke s tlemi zravnanih stavb, sklene Banksy s posnetkom napisa na eni izmed ruševin. "Če si umijemo roke ob konfliktu med tistimi s premočjo in nemočnimi, se postavimo na stran prvih. Nismo nevtralni." V 50-dnevni izraelski ofenzivi, ki se je končala s prekinitvijo ognja 26. avgusta, je bilo ubitih 2.200 ljudi, med njimi večina palestinskih civilistov in številni otroci.
Banksy skrbno skriva svojo identiteto, eden izmed redkih znanih podatkov je ta, da prihaja iz Bristola. Z grafiti, ki jih vedno zaznamuje družbenokritična nota, se je začel ukvarjati v devetdesetih letih. Sprva jih je risal na zidovih objektov v Veliki Britaniji, danes pa jih je mogoče najti po vsem svetu.