Postavitev je osredotočena na umetniške strategije, ki razbijajo stereotipno podobo mesta. Na razstavi sodeluje vrsta umetnikov, ki delujejo v Belfastu, med njimi Ursula Burke, Seamus Harahan, Aisling O'Beirn, John Duncan, Sandra Johnston, Eobhan McTigue in drugi. Vsi so dejavni člani umetniških skupin - kot so Flax Art Studios, Catalyst Arts, Faktotum, Grassy Knoll in Cinilingus - ki so zaradi pomanjkanja umetnostne infrastrukture v devetdesetih nastajale v Belfastu.

Na razstavi se predstavljata tudi Marjetica Potrč in Franc Purg, ki sta kot nekdanja Flaxartova "artists in residence" Belfast doživela zelo intenzivno.

"Problem umetniške produkcije v Belfastu je problem zunanjega predvidevanja. Od umetnika, ki živi in dela v politično tako nestabilnem mestu, se, kar je pravzaprav razumljivo, pričakuje, da bo v svojem delu predstavljal in komentiral družbenopolitične teme. To vnaprejšnje pričakovanje je v veliki meri posledica inflacije medijskih podob, ki so Belfast do nedavnega predstavljale izključno v kontekstu političnih izgredov, bombnih atentatov in neuspelih političnih pogajanj. Tudi razstava v Celju, ki si je za svojo temo izbrala Belfast, navidezno sledi omenjenemu zunanjemu predvidevanju, vendar se v izboru del izogiba neposrednim, politično obarvanim reprezentacijam. Na razstavi predstavljena dela o konfliktu govorijo zgolj posredno, ne spodbujajo novih napetosti in se politično ne opredeljujejo," so zapisali v Likovnem salonu ob predstavitvi razstave.

Dela z razstave o konfliktu govorijo le posredno, ne spodbujajo novih napetosti in se politično ne opredeljujejo. Na njih so ujeti diskretna napetost, občutek skrivnega nadzora in nelagodje, a tudi trenutki navideznega gospodarskega razcveta.

Organizatorji so ob razstavi, ki je na ogled do 30. 6., pripravili tudi vrsto spremljevalnih prireditev. Tako se bodo obiskovalci lahko udeležili predavanj in pogovorov na temo razstave in si ogledali projekcije videodel in kratkih filmov ter performanse v galeriji.