Eden izmed pionirjev televizijske satire Boris Kobal je povedal, da je smeh "duševni WC", kjer se znebimo frustracij. Satira je učinkovit način spopadanja z absurdnostjo in pomanjkljivostmi sistema, ne glede na politično usmeritev. Kot pravi Kobal, satira ne more ostati politično neopredeljena: "To je tista kuga in rakrana današnje satire, ki želi biti dopadljiva vsem, politično korektna, to je največji smrtni greh."

Čeprav k satiri spada tudi razbijanje tabujev, obstajajo teme, ki so za Slovence nedotakljive. Scenarist oddaje Kaj dogaja? Jernej Celec opaža: "V Sloveniji se lahko norčuješ iz vere, ne smeš pa se norčevati iz športnikov, ker to so naši heroji, to so naši svetniki."

Od Pavlihe do Totega lista
Hudomušni satirični list Pavliha, ki ga je leta 1870 na Dunaju ustanovil pisatelj Fran Levstik, je s svojo artikuliranostjo veljal za protiutež ostrim protirežimskim šalam. V zlatih 60. letih je dosegel tedensko naklado 63.000 izvodov, kar je bila najvišja naklada katerega koli tednika v Jugoslaviji.

Na Štajerskem je bralce zabaval Toti list, ki je prvič izšel leta 1938 v Mariboru. Njegov neusmiljeni humor je bil uperjen proti mestni politiki in širšemu družbenemu dogajanju. Čeprav je med drugo svetovno vojno prenehal izhajati, se je ponovno oglasil v prvotni obliki leta 1952 in se dve leti kasneje združil s Pavliho. Ob 80. obletnici je znova oživel v časopisu Večer. Urednik Rok Kajzer je dejal, da satire pogosto ni treba olepševati. "Nekatere izjave politikov so same po sebi tako absurdne, da jih le zapišemo – brez dodatkov," pravi Kajzer. "Imamo profile politikov, ki zanikajo podnebne spremembe, na primer Branko Grims, ki je reden gost Totega lista."

Pisatelj Tone Partljič in karikaturist Franco Juri poudarjata, da mora biti satirikova kritika človeška, razumevajoča, a ostra, vendar pa kaže, da vsi politiki niso pripravljeni sprejeti šale na svoj račun. Kajzer namreč opaža, da politiki na levici težje sprejemajo satirično kritiko, ko so sami tarča, čeprav se radi posmehujejo desnim politikom.

Satira v času družbenih sprememb
Zgodovina kaže, da je satira pogosto najučinkovitejša ob družbenih prelomnicah. Kot pravi glasbenik in scenarist oddaje Kaj dogaja? Igor Bračič, je obdobje Janševe vlade ponudilo obilico materiala za satiro, a tudi vlade z drugačnimi ideologijami so "hvaležen material".

Danes satira pogosto trči ob težave politične korektnosti in avtocenzure. Satira, ki želi biti všečna vsem, pa po mnenju mnogih izgubi ostrino in pomen. Avtor Zapisov iz močvirja Marko Radmilovič dodaja: "Včasih je to najlažja služba na svetu, drugič muka. Satira je danes pogosto popoldanska obrt, kar je žalostno. Pogum in pronicljivost, ki ju je imel Ježek v svojem času, sta danes redka."