Berlinski senator za kulturo Joe Chialo, ki prihaja iz vrst CDU-ja, je sporno klavzulo o financiranju, ki kritikom Izraela ne dovoljuje prejemanja finančne podpore mesta, uvedel 21. decembra lani. Ta je od prejemnikov sredstev zahtevala podpis izjave, da podpirajo "raznoliko družbo" in nasprotujejo "kateri koli obliki antisemitizma v skladu z definicijo antisemitizma Mednarodnega zavezništva za spomin na holokavst".
Klavzula kot omejevanje svobode umetnosti?
Ob umiku klavzule je Chialo sporočil: "Resno moram vzeti pravne in kritične glasove, ki so to klavzulo videli kot omejevanje svobode umetnosti. A naj ne bo dvoma: še naprej se bom boril za berlinsko kulturno sceno brez diskriminacije." Dodal je še, da se namerava senat v prihodnjih mesecih pogovoriti s kulturnimi delavci in ustanovami, da bi našli "soglasno odločitev". Po lastnih besedah je želel zagotoviti, da se javna sredstva ne bi uporabljala za podporo rasističnih, antisemitskih ali protikvirovskih oblik izražanja. Po pisanju Spiegla so z uprave za kulturo sporočili še, da se "zaradi pravnih pomislekov, da protidiskriminacijska klavzula v tej obliki ni pravno varna, ta takoj preneha uporabljati pri odločitvah glede financiranja."
Odprto pismo, s katerim so se podpisniki zavzeli "za ohranitev svobode umetnosti in svobode izražanja", je podpisalo skoraj 6000 kulturnih delavcev in umetnikov, med njimi tudi fotograf in Turnerjev nagrajenec Wolfgang Tillmans, likovna umetnica Agnieszka Polska in Candice Breitz, ki je dejavna predvsem na področju videa in fotografije.
Proti uporabi sporne definicije antisemitizma
V odprtem pismu so se posebej zavzeli proti uporabi sporne definicije antisemitizma, ki jo je leta 2016 predlagala medvladna organizacija Mednarodno zavezništvo za spomin na holokavst (IHRA). Po tej definiciji je "antisemitizem določena predstava o Judih, ki je lahko izražena kot sovraštvo do Judov. Retorične in fizične manifestacije antisemitizma so uperjene proti judovskim ali nejudovskim posameznikom in/ali njihovemu premoženju, institucijam in verskim poslopjem judovske skupnosti." Glede seznama primerov antisemitizma IHRA navaja: "Manifestacije (antisemitizma, op. n.) lahko vključujejo napad na državo Izrael, ki je zasnovana kot judovska skupnost. Vendar kritike Izraela, podobne tistim proti kateri koli drugi državi, ne morejo veljati za antisemitske."
Berlinski umetniki in kulturni delavci so v svojem odprtem pismu med drugim izrazili bojazen, da bi zahteva po podpisu te definicije "služila samo za ustvarjanje administrativne podlage za odpoved dogodkov s kulturnimi delavci, ki so kritični do Izraela. (...) To vpliva tudi na judovske kulturne delavce v Nemčiji, ki so solidarni s Palestino, se zavzemajo za dialog in rešitve, usmerjene v mir, in ki se spopadajo z obtožbami antisemitizma nejudovskih Nemcev." Situacijo so opisali kot "sramotno in absurdno."
Močna podpora Berlina Izraelu je sprožila kritike, da so propalestinski glasovi potisnjeni na obrobje, zaradi česar je bila zagnana kampanja Strike Germany (v prevodu Prečrtajmo Nemčijo), s katero so bili kulturni ustvarjalci in delavci pozvani k bojkotu kulturnih ustanov v Nemčiji. Nemška akademija umetnosti pa je po izbruhu vojne kritizirala "kršitve državljanskih svoboščin, ki so nesprejemljive za demokratično državo" in posvarila pred "prenagljenimi razmejitvami na podlagi političnih izjav umetnikov".
Berlinale je "prostor vključevanja in dialoga"
Mariette Rissenbeek in Carlo Chatrian, ki sta na čelu filmskega festivala Berlinale, sta ob včerajšnji predstavitvi letošnjega tekmovalnega programa dejala, da je ta festival "prostor vključevanja in dialoga". Glede kampanje Strike Germany je Chatrian poudaril, da od režiserjev filmov, uvrščenih v glavni tekmovalni program Berlinala, ni prejel nobenega signala, da bi kateri od njih nameraval umakniti svoj film. "Če se bo to zgodilo, se bomo s tem ukvarjali. Takšno odločitev bomo sicer obžalovali, a jo bomo spoštovali," je povedal. Dodal je še, da bosta na festivalu na ogled tudi izraelsko-palestinski dokumentarec in film izraelskega režiserja Amosa Gitaija.
Ukinitev financiranja, napoved deložacije, odpoved razstave ...
Konec lanskega leta je berlinski senat zaradi obtožb o antisemitizmu umaknil financiranje Oyouna, kulturnega središča v berlinskem okrožju Neukölln, in zahteval, da izpraznijo svoje prostore. Organizacija zdaj na sodišču izpodbija odločitev senata. Lani je bila odpovedana tudi razstava sodobnih fotografij Candice Breitz, ki naj bi bila na ogled v Saarbrücknu, letos pa naj bi gostovala še v Mannheimu, Ludwigshafnu in Heidelbergu. Razstavo so odpovedali, potem ko je eden od kustosov objavil vsebino na družbenih medijih, ki so jih mestne oblasti označile za antisemitsko.
... in nadaljnje razkrajanje Documente
Lansko Documento v Kasslu, eno najpomembnejših razstav sodobne umetnosti na svetu, je povsem zasenčil niz obtožb o antisemitizmu, ki so vzniknile še pred njenim začetkom.
Kot še piše Art Newspaper, pa so načrti za prihodnjo izvedbo tako rekoč v razsulu, potem ko je množično odstopil odbor, odgovoren za izbiro naslednjega umetniškega direktorja, in potem ko je bil eden od članov prisiljen odstopiti. Ranjit Hoskote je odbor zapustil zaradi pritiska nemških medijev in vlade zaradi izjave gibanja BDS (okrajšava za bojkot, dezinvesticije in sankcije), ki jo je podpisal leta 2019. Po odhodu Hoskoteja so preostali štirje člani prav tako zapustili odbor in sporočili, da v Nemčiji ne vidijo "ustreznih pogojev" za "različne perspektive, percepcije in diskurze".
Z resolucijo, ki jo je prav tako leta 2019 sprejel nemški parlament, je bilo namreč gibanje BDS, ki si prizadeva za končanje okupacije ozemelj, zavzetih med vojno na Bližnjem vzhodu leta 1967, in za končanje tega, kar označuje kot diskriminacijo izraelske arabske manjšine, opredeljeno kot "antisemitsko".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje