Ministrstvo za kulturo bolnišnici še ni uradno podelilo znaka, ki ji priznava pomembno vlogo v evropski zgodovini in zavezuje k varovanju in posredovanju te kulturne dediščine bodočim rodovom. Foto: RTV SLO
Ministrstvo za kulturo bolnišnici še ni uradno podelilo znaka, ki ji priznava pomembno vlogo v evropski zgodovini in zavezuje k varovanju in posredovanju te kulturne dediščine bodočim rodovom. Foto: RTV SLO
Bolnišnica Franja
Upravitelji partizanske bolnišnice že za letos napovedujejo 22 tisoč turistov. Foto: RTV SLO

Zaradi skalnatega podora in poznejše sanacije je bila partizanska bolnišnica Franja v Dolenjih Novakih že lani za obiskovalce zaprta skoraj tri mesece. Zaradi zahtevnosti del bo dokončne sanacije ta spomenik državnega pomena še letos občasno zaprt, ni pa še znano, kdaj in za koliko časa.

S pobočja nad Franjo se je marca lani usulo 100 do 150 kubičnih metrov kamenja, ki je poškodoval poti in barake. S pomočjo države sta cerkljanska občina in Mestni muzej Idrija začela sanacijo, ki bo predvidoma končana letos. V drugi fazi popravil načrtujejo dokončno zaščito brežin s posebnimi sidranimi mrežami in še nekaj manjših del, za kar bo ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo slabih 300 tisoč evrov.

Šest barak je že popisanih
Ob tem bo muzej v Franji izvajal tudi redna spomeniška vzdrževalna dela, ki jih bo s 50 tisoč evri financiralo ministrstvo za kulturo. Uredili bodo dostopno pot, streho na eni izmed barak, restavratorski center pa bo pripravil projekt še za dve baraki. Od leta 2001 namreč v partizanski bolnišnici natančno popisujejo barake, da bi ohranili prvotno podobo trinajstih lesenih objektov.

Vsak čas pričakujejo vrnitev turistov
Prav zaradi podora in poznejšega zaprtja za obiskovalce je lani Franjo obiskalo le 15 tisoč turistov, že letos pa naj bi se ta številka ponovno povzpela nad 22 tisoč, napoveduje Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija, ki upravlja s spomenikom. Pri tem bo gotovo pomagalo tudi to, da je bil spomenik - ime nosi po zdravnici dr. Franji Bojc Bidovec, deloval pa je med drugo svetovno vojno, v letih 1943-1945 - eden izmed treh v Sloveniji, ki so uvrščeni na seznam evropske dediščine.