Poleg postavitve, ki bo v spominskem parku v bližini Hamburgu na ogled do 29. avgusta in se posveča italijanski okupaciji Slovenije med drugo svetovno vojno, je na severu Nemčije te dni potekala cela vrsta slovenskih dogodkov. Za dogajanje ima, kot je za TV Dnevnik poročal Boštjan Anžin, velike zasluge eden najbolj znanih in najuglednejših prebivalcev mesta Jan Philipp Reemtsma, ki je tudi slovenski častni konzul. Namen dogodkov je po njegovih besedah predvsem, da bi postali slovenska kultura in književnost v Nemčiji bolj prepoznavni, v veliko veselje pa jim je, da so lahko začeli z najpomembnejšim živečim slovenskim pisateljem.
V nekdanjem koncentracijskem taborišču Neuengamme so se spomnili skoraj tisoč Slovencev, ki so bili med tukajšnjimi ujetniki, pa tudi vseh drugih. Kot je Pahor dejal ob odprtju razstave, se na številna taborišča, z izjemo tistih, kjer so množično umirali Judi, pogosto pozablja. Tudi na tista, ki so jih Italijani postavili na ozemlja, potem ko so jih zasedli leta 1941.
Razstava, ki so jo postavile novinarka Saša Petejan, fotografinja Manca Juvan in zgodovinarka Urška Strle, je zamišljena kot poskus zgodovinske in družbene umestitve internacije civilnega prebivalstva v fašistična koncentracijska taborišča med letoma 1942 in 1943. V središče postavlja spomine civilnega prebivalstva, pri tem pa se naslanja na metode ustne zgodovine in avtorske dokumentarne fotografije.
Pahorjeve besede prebirali v Madridu
Pisanju Borisa Pahorja je bil posvečen tudi literarni večer, ki so ga ob dnevu državnosti organizirali v Madridu. V sklopu večera, kjer je občinstvo nagovoril slovenski veleposlanik v Madridu Aljaž Gosnar, so prebrali odlomke iz Pahorjeve Nekropole v španskem jeziku. Prevod je izšel leta 2010 in je do zdaj edino Pahorjevo delo, ki je bilo prevedeno v španski jezik, poleg prevoda v katalonščino, ki je izšel pred desetimi leti. Z žrebom so občinstvu podarili 13 izvodov Nekropole v španskem jeziku in 3 izvode dela Knjiga o Radi v slovenskem jeziku.
Boris Pahor - živ spomin in opomin evropske etike
Pretekli teden so življenje in delo Borisa Pahorja spoznavali tudi v Parizu, kjer so predpremierno predvajali celovečerni dokumentarni film Boris Pahor - portret svobodnega človeka francoske režiserke Fabienne Issartel. Kot je ob projekciji dejal portretiranec filma, tema tega pravzaprav ni on sam, temveč 20. stoletje in njegovi trije totalitarizmi. Spomnil je na pomen človekove osebne in narodne identitete ter vztrajal pri vlogi političnih deportirancev njegovega kova, ki so se - v nasprotju z žrtvami holokavsta - v taboriščih znašli zaradi svojega boja za svobodo.
Francoska režiserka, ki redno sodeluje s francosko javno televizijo, je pisatelju sledila od leta 2008 na vseh njegovih postankih po Franciji. Zatem ga je obiskala še v Trstu, se z njim sprehodila po Krasu in se povzpela na Nanos ter se udeležila predstavitve Knjige o Radi v ljubljanskem Konzorciju.
Kot pojasnjuje Pahor, film spominja na težke čase slovenske zgodovine, s poudarkom na fašizmu. Kamera je pisatelja spremljala pri obisku Evropskega spomenika za politične deportirance v nekdanjem taborišču Natzweiler - Struthof. Režiserka se v njem ves čas, večkrat s pomočjo zemljevidov, vrača v preteklost - od požiga Narodnega doma v Trstu leta 1920, prek revije Zaliv do Kocbekove afere.
Fabienne Issarteje je na filmski trak ujela zadnje obdobje pisateljevega življenja, v katerem se je iz lokalnega pisatelja spremenil v živ spomin in opomin evropske etike in narodne identitete. Dokumentarni film je zato oporoka, ki bo poleg njegovih knjig ostal zanamcem zunaj Slovenije.
Predpremiere so se v artkinu Saint-Andre des Arts v središču Pariza udeležili številni predstavniki pariške literarne srenje, intelektualci, založniki, pisatelji, novinarji in organizatorji literarnih festivalov. Med temi so bili vdova diplomata Stephana Hessla, Christiane Hesse, predsednik francoskega centra PEN Sylvestre Clancier, slovenski teolog in filozof, ki predava na univerzah v Franciji, Edvard Kovač, fotograf, esejist, filozof in publicist Evgen Bavčar ter družina Pilon, potomci Vena Pilona, pri katerem je Pahor dobil svoje prvo zatočišče v Parizu.