Slušna krajina novembrskih iger je bila za temen mesec leta nekoliko bolj razmišljujoča, celo družbeno angažirana. Slednji odtenek pa nekoliko izraziteje odzvanja prav v tem tednu.

Z nenavadnim monologom Poročilo za neko akademijo se spominjamo stoletnice smrti Franza Kafke in se v svetu brutalnih imigracij znova sprašujemo o odmetavanju identitete in spomina. Soba s posebnim vhodom na svoj način odpira vprašanje stanovanjske problematike, slušna miniatura V cvet pa se sprašuje o pomenu čebel za biotsko raznovrstnost, še posebej v mestih. Se pa v tem tednu z novembrom sklepa tudi Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob stoletnici njenega rojstva s prav posebno radijsko igro Potnica iz kabine 45, v kateri naključno in bežno srečanje med nekdanjo interniranko in esesovko pri zadnji spodbudi niz moralnih dilem. Pred nami je še slab mesec dolgih večerov, preden se sonce na svoji osi spet obrne. Morda kakšnega namenite tudi svojim ušesom, notranjim svetovom in radijskim igram.

Ko odmetavanje spomina in identitete ohranja življenje
V letu, ko zaznamujemo stoletnico smrti češko-avstrijskega avtorja Franza Kafke, je v termin ponedeljkove radijske igre na Arsu našel pot njegov monolog Poročilo za neko akademijo. V zgodbi opica po imenu Rdeči Peter, ki se je naučil obnašati kot človek, akademiji predstavi zgodbo o svoji preobrazbi. Ujet v afriški džungli in zaprt na ladji za potovanje v Evropo se je prvič znašel brez svobode gibanja. Po izkrcanju je s pomočjo številnih učiteljev dosegel preobrazbo, akademiji pa poroča, da je njegova preobrazba tako popolna, da svojih čustev in izkušenj ne more več pravilno opisati kot opica. Ohranjanje življenja glavnega junaka je tako odvisno od njegovega odmetavanja spomina in identitete. V obdobju množičnih imigracij v »krasni novi svet« Evrope se Kafkova nadrealistična monološka pripoved danes zdi še bolj srhljivo aktualna in jedko stvarna kot ob njenem nastanku.

Slušni monolog iz leta 1966 v interpretaciji dramskega igralca Jurija Součka vpeljujejo poglobljeni dramaturški razmisleki Boruta Trekmana.

Kriminalni obrat med stvarnostjo in fikcijo
Torkova radijska igra na Prvem prinaša premiero nove igre Soba s posebnim vhodom po zgodbi Suzane Tratnik. Istoimenska zgodba je bila izbrana na natečaju Radia Slovenija že leta 2003, leta 2008 pa izdana v zbirki Česa nisem nikoli razumela na vlaku. Tratnik jo je priredila za radio, medtem pa je tematika postala še bolj aktualna. Gre za zgodbo o študentu, ki na obrobju mesta najame majhno, komaj naseljivo sobo. Vsakdanja in socialno obarvana izhodiščna situacija pa preide v nenaden kriminalni žanrski obrat, v katerem se prepleteta stvarnost in fikcija.

Režijo igre iz leta 2024 podpisuje Saška Rakef, v osrednjih vlogah pa Polona Juh in Peter Alojz Marn.

Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle
V srednem terminu kratke radijske igre na Arsu je svoje mesto našla V cvet po predlogi dramaturginje in dramatičarke Simone Hamer. Igra na novo izprašuje človekov odnos do narave, sočloveka in drugih živih bitij. Glavna protagonistka ves čas svojega monologa išče odgovore na vprašanja o ekoloških in bivanjskih temah sodobnega človeka, ob koncu razmišljanja pa spozna, da so čebele ključnega pomena za biotsko raznovrstnost v mestih in seveda tudi nepogrešljive za obstoj civilizacije.

Igro je leta 2024 zrežiral Klemen Markovčič, glasbeno kompozicijo je zasnoval duo Silence (Boris Benko in Primož Hladnik), v osrednji vlogi Nje pa nastopa Gaja Filač.

Sorodna novica Ob stoletnici rojstva Duše Počkaj, "najbolj sijoče zvezde na igralskem nebu"

Stiska srečanja
V terminu četrtkove radijske igre na Arsu se sklepa novembrski Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob 100-letnici rojstva te izjemne dramske igralke. Četrta iz tega slušnega kroga je Potnica iz kabine 45 po predlogi poljske avtorice Zofie Posmysz. Lieschen, nekdanji esesovki, upodobi jo Duša Počkaj, se na čezoceanki na plovbi v Ameriko zazdi, da je prepoznala svojo nekdanjo interniranko. V stiski tega srečanja se izpove svojemu možu Walterju, v upodobitvi Jurija Součka.

Tokratna igra v režiji Franceta Kosmača je po premieri leta 1964 sploh prvič ponovljena.

Boriss Cavazza poje
Peto novembrsko soboto v nizu Igralci pojejo v terminu kratke radijske igre na Prvem prepeva Boris Cavazza, letošnji Ježkov nagrajenec.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali pa na RTV 365, RTV Živ Žav in RTV Čist hudo.