Z uvedbo ostrejšega nadzora nad uvozom kulturnih dobrin v Evropsko unijo bodo tako skušali preprečiti financiranje teh skupin.

"Denar za teroriste, ki napadajo našo celino in se borijo v Siriji in Iraku, predstavlja gonilo vojne. Za našo varnost moramo za vsako ceno prekiniti tokove njihovega financiranja, za začetek pri trgovini s kulturnimi dobrinami, ukradenimi v teh državah," je po poročanju AFP-ja v četrtek v Bruslju povedal evropski komisar za gospodarske zadeve Pierre Moscovici.

Pomen sledljivosti predmetov
Med drugim želi Bruselj z novimi ukrepi, ki jih morajo potrditi še Evropski parlament in članice Unije, preprečiti uvoz in skladiščenje nezakonito uvoženih kulturnih predmetov, starejših od 250 let.

Poleg tega nameravajo okrepiti obveznosti uvoznikov, kot so muzeji, umetnostne galerije, prodajalne in posamezni zbiralci, pri prijavi na carini. Kazni za nespoštovanje pravil bodo določile posamezne države članice EU-ja.

Izboljšati želijo tudi sledljivost vseh predmetov, pri čemer bo vsak predmet dobil identifikacijsko kartico. Za dobrine, pri katerih je tveganje največje, pa bodo uvedli poseben sistem licenc. Gre za arheološke predmete, knjige in starodavne rokopise, še navaja AFP.

Predlog sledi različnim pozivom mednarodne skupnosti, ki so se med drugim pojavili tudi na pred kratkim končanem vrhu držav skupine G20. Že decembra 2015, po terorističnih napadih v Parizu, pa so komisijo k učinkovitejšim ukrepom pozvali kulturni ministri Italije, Nemčije in Francije.

V zadnjih letih je skrajna skupina Islamska država uničila več starodavnih mest, kot je Palmira v Siriji. Tamkajšnje umetnine prodajo na črnem trgu, kar je poleg prodaje nafte in ugrabitev eden izmed načinov njenega financiranja. Po podatkih ene izmed študij, na katero se sklicuje Evropska komisija, z nezakonito trgovino s kulturnimi dobrinami zaslužijo od tri do šest milijard dolarjev. Podoben je zaslužek od preprodaje drog, orožja in ponarejenih dobrin.