Izhodišče za pogovor z Damjanovičem je apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo in za več vlaganj. Podalo ga je 40 krovnih združenj, ki skupaj zastopajo sto tisoč kulturnic in kulturnikov. Z mnogimi izmed njih se je Damjanovič v vlogi vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost pred tem tudi srečal.

Še naprej bodo težave reševali posamično in ne linearno
"Vsi smo prestrašeni. Zdaj se tudi vidi, kdo je pravi direktor, ki je sposoben vodenja, koga pa so postavila interesna združenja," je Damjanovič povzel razpoloženje po sestankih s predstavniki zavodov, organizacij in društev. Na začetku so sicer od ministrstva pričakovali konkretna navodila, ki pa jim jih na ministrstvu niso mogli dati, saj so direktorji nosilci delovanja javnih zavodov, je pojasnil Damjanovič.

Dodal je, da je bilo najbolj panično stanje pri samozaposlenih, ki niso vedeli, kaj se bo z njimi zgodilo z danes na jutri. Njihov strah je razumljiv in potrudili se bodo, da bo žrtev čim manj. Direktorji pa so hitro razumeli svojo vlogo in se resno lotili reševanja težav. Z njimi bodo še naprej reševali probleme posamično in ne linearno, saj so razlike med zavodi in nevladnimi organizacijami velike, odgovarja Damjanovič na očitke, da želijo z individualnimi srečanji in posamičnimi rešitvami na ministrstvu razdeliti med sabo kulturnike, da ne bi nastopili enotno.

Kakšen bo prihodnji kulturni proračun, je odvisno od tega, ali bo vlada prepoznala, da je kultura pomembna za ohranitev gospodarstva. To bo debata, vprašanje za naslednjih 10 dni, ocenjuje Damjanovič in opozarja, da denarja vendarle ne bo dovolj za vse, saj slovenska kultura stremi h količini. Treba bo postaviti normative, da ne bomo ohromili tistih, ki so kakovostni. Ko bomo lahko odgovorili na vprašanje, koliko institucionalne kulture si želimo v tej državi, koliko svobodnega trga lahko preživimo, šele takrat bomo prišli do točke, ko se bomo lahko začeli pogovarjati o kakovostni ustvarjalnosti. Do takrat pa se bodo kulturniki med sabo prepirali, kdo je bolj pomemben. Sicer pa si vsi na ministrstvu za kulturo želijo, da jih rebalans ne bi udaril tako, da bi morali delovanje kulture zmanjšati. Damjanovič verjame, da bo v prihodnosti tudi kakšen evro več iz naslova kulturnega evra, in še enkrat poudarja, da ne bodo mogli ugoditi vsem in da ni denarja, ki ga v kulturi ne bi znali zapraviti. Tega je vedno premalo.

V štirinajstih letih njegovega vodenja Slovenske filharmonije se je zamenjalo devet ministrov in v tem času kultura nikoli ni bila prioriteta, tudi v prejšnji državi, ko se je on zaposlil v operi. Sicer pa z nobenim ministrom sodelovanje ni bilo slabo, vključno s Peršakom, ki ga je na koncu zamenjal, je povedal. Da kultura ni prednostna naloga, pa so krivi tudi kulturniki sami, ki si med seboj škodujejo, ker jih je preveč. Na glasbenem področju so lobiji skrbeli vsak za svoje interese, nikoli ni bil postavljen natančen položaj kulture kot take, in ta je v primerjavi s tradicijo v Avstriji ali Nemčiji drugačna. Pri nas so se celo našli akterji, ki so ustavljali nekoga, ker je bil uspešnejši od njih. In dokler delamo sami proti sebi, ne moremo pričakovati, da nas bo nekdo drug spoštoval, opozarja Damjanovič.

"Občinstva zmanjkuje, ker se nismo dovolj potrudili zanj"
Škoda v kulturi bo v prihodnjih letih ogromna. Na žalost je tudi populacija, ki hodi v gledališče, opero in na druge žive umetniške dogodke, stara 65 let in več, ta pa je tudi v času epidemije najbolj izpostavljena. Občinstva zmanjkuje, ker se nismo dovolj potrudili zanj. Kako bomo preživeli v prihodnjih dveh letih, je tudi vprašanje programske reorganizacije, da se ohrani občinstvo in pridobi novo, poudarja Damjanovič in opozarja, da bo ta tiha vojna z virusom še zelo naporna.