Inga Remeta iz društva Asociacija poudarja, da ima kultura velik multiplikativni učinek, obenem pa je javno dobro, za katero si moramo prizadevati. Predstavitev je potekala na novinarski konferenci v CUK-u Kino Šiška, ki jo je bilo mogoče spremljati v neposrednem prenosu.

"Epidemija nas je že in nas še bo prizadela – gospodarsko, družbeno in osebno. A hkrati je kriza priložnost, da se v prihodnost zavihtimo s premišljenimi in odločnimi potezami, tudi na področju kulture," piše v pismu, ki ga je podpisalo več kot 40 krovnih organizacij v kulturi.
Kot so še zapisali, so številne evropske države že napovedale poteze, ki jasno kažejo, da razumejo kulturo kot ključen gradnik sedanjosti in prihodnosti, nekatere so za blažitev posledic epidemije tudi že napovedale dodatne naložbe v kulturo.

Pozitivni psihosocialni učinki
Kultura, poudarjajo, pozitivno učinkuje na vse elemente sodobne družbe. Ekonomsko gledano, ima enega najvišjih multiplikativnih učinkov, saj se vloženi evro v kulturo večkratno pomnoži in se ta sredstva v gospodarstvo vračajo, poleg tega ima pozitivne psihosocialne učinke.

V pismu opozarjajo, da je proračun ministrstva za kulturo, ki je bil še v letu 2009 vreden 214 milijonov, zaradi zategovanja pasu v času finančne krize izgubljal bistveno več od večine drugih ministrstev. V letu 2020 še vedno ni presegel 200 milijonov in tudi zato jih skrbijo nekatere napovedi, da se bo vlaganje v kulturo zmanjševalo.

Kot je poudarila Inga Remeta, je zdajšnja kriza pokazala vse možnosti kulture. Statistike pričajo o množičnem ogledu kulturnih digitalnih vsebin, kultura nam je pomagala prebroditi krizo in ohranjati pozitivnega duha.

Gledališča v obdobju hibernacije
Predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroš Korenčan je predstavil položaj v gledališčih. Kot je povedal, so gledališča trenutno v obdobju hibernacije, ob tem se zavedajo, da bodo njihova vrata ostala zaprta dlje kot marsikatera druga. Tudi ko se bodo odprla, seveda ne bodo odprta na enak način.

Po njegovih besedah so tudi že oblikovali delovno skupino, ki bo pripravila protokole delovanja v danih razmerah – tako varnega dela gledaliških delavcev kot tudi za gledališke dogodke in prireditve na prostem ter nazadnje še za zagon predstav v zaprtih prostorih. Opozoril je, da so gledališča v aktualni gledališki sezoni 2019/2020 izgubila produkcijsko najbolj ustvarjalne mesece. Glede ustvarjanja lastnih prihodkov pa je vprašljiv tudi preostanek leta.

Tomaž Simetinger iz Zveze kulturnih društev Slovenije je med drugim opozoril na pomanjkanje usklajenosti na nacionalni in lokalni ravni na področju društev. Po njegovih besedah je v nadaljevanju tudi pomembno, da bodo znali kulturniki preseči merjenje moči med posameznimi sektorji in enotno nastopati nasproti odločevalcem. "Če je bila kultura tista, ki je v času krize na široko vstopala skozi naša vrata za blažitev krize, je zdaj kultura tista, ki potrebuje podporo odločevalcev," je poudaril.

Tudi po besedah glavnega tajnika sindikata Sviz Branimirja Štruklja je ključno, da se najprej odrečejo "medsebojnemu kanibalizmu" in da skupaj dosežejo, da se povečajo sredstva za kulturo ter da se obrne trend marginalizacije kulture. Pri tem je pomembno, da stopijo najprej v bran najšibkejšemu členu, to je prekarcem.

Direktor Kina Šiška Simon Kardum pa je med drugim oblast pozval, naj pomaga kulturnemu sektorju ne le z javnimi finančnimi sredstvi in navodili, saj lahko naredi mnogo več, tako kot to počne na področju gospodarstva. Na ministra za kulturo Vaska Simonitija je naslovil prošnjo, naj napiše osnutek Nacionalnega programa za kulturo.