Claude Monet se je na stara leta pri slikanju veliko zanašal na izkušnje. Foto: EPA
Claude Monet se je na stara leta pri slikanju veliko zanašal na izkušnje. Foto: EPA
Edgar Degas: Plesalka
Degas se je sicer pridružil skupini impresionistov, a je ostal slikar notranjščin ter figur, ki se ni navduševal za plenerizem. Zelo rad je slikal baletne plesalke. Foto: EPA

Ko sta Claude Monet in Edgar Degas izgubljala vid, sta spremenila tehniko slikanja. Platna, nastala v tistem obdobju, so burila že njune sodobnike, še danes pa jih proučujejo umetnostni kritiki in celo oftalmologi, ki jih zanima, kako sta videla predvsem barve - njihova mnenja o slikah, ki sta jih naslikala proti koncu ustvarjalnega obdobja, so deljena.

Po operaciji uničena platna
Monet (1840-1926) je imel sivo mreno, zaradi katere je precej slabše ločeval barve. Med letoma 1912 in 1923 je zato uporabljal drugačne barve, ki naj bi jih izbiral predvsem s pomočjo napisov na tubah. Ko so mu pozneje mreno odstranili, je presenečen in jezen uničil veliko svojih platen. Degas (1834-1917) je umrl skoraj slep. Za slike, ki jih je narisal, ko je imel že hude težave z očmi, so značilne zabrisane sence in obrazne podrobnosti. Njegove pozne skice je neki francoski kritik imenoval "žalostne priče umetnikove bitke z betežnostjo".

Na pomoč je priskočil računalnik
In kaj so ugotovili oftalmologi s kalifornijske univerze Stanford? Michael F. Marmor je pred kratkim s pomočjo računalniškega programa ustvaril podobe Degasovih in Monetovih slik, kakor sta jih videla umetnika s pešajočim vidom. Računalniško obdelane slike so precej drugačne kot v resnici. Marmor je ob tem povedal: "Likovni kritiki so vedeli, da sta slabo videla, a mislim, da niso znali ceniti, kaj sta ustvarila. Spoštovati moramo, kar sta naslikala, ko jima je vid že močno opešal, in morda na novo oceniti, kar sta ustvarila v tem obdobju."