Načrte za KSEVT je izdelalo Združenje arhitektov za Vitanje, ki je povezalo štiri vidnejše slovenske arhitekturne biroje. Ideje za arhitekturne rešitve za KSEVT so iskali prek natečaja, v končni rešitvi pa so moči združili štirje morda najvidnejši eksponenti slovenske arhitekture: biroji Bevk Perovič arhitekti, Dekleva Gregorič arhitekti, Ofis arhitekti ter biro Sadar in Vuga.

Projekt Celostne revitalizacije kulturnega doma Vitanje v Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij je vreden dva milijona evrov, od tega je 85-odstotkov sredstev zagotovljenih iz evropskih strukturnih skladov, 15 odstotkov sredstev pa bo prispevalo ministrstvo za kulturo.

"Omejitve", ki jih je treba imeti pred očmi
Umestitev sodobne arhitekture KSEVT v staro trško jedro Vitanja je bil po besedah Srečka Fijavža, ki skrbi za Noordungovo spominsko sobo v graščini, kjer je bil Potočnikov stari oče upravitelj vitanjskega gospostva, eden od večjih zalogajev celotnega projekta. Treba je bilo namreč upoštevati stroge spomeniškovarstvene smernice. Kot drugo izhodišče Fijavž navaja Noordunga z njegovo geostacionarno postajo in kot tretje, da mora biti objekt primeren tako za izvajanje lokalnih potreb kot tudi za bodočo dejavnost Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij.

V novo kulturno središče že čez dobro leto
Projekt predvideva odstranitev kulturnega doma in novogradnjo, pri čemer zajema ureditev širšega območja sedanjega kulturnega doma. Zdaj bodo šli v postopek javnega naročila za izbor najugodnejšega izvajalca, ko bo ta končan, bodo lahko začeli gradnjo. Fijavž meni, da bi se dela lahko začela že čez dva meseca. Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) bo vrata za obiskovalce predvidoma odprlo poleti prihodnje leto.

In kaj natančno se bo dogajalo v KSEVT-u?
Dragan Živadinov, veliki občudovalec Noordunga, napoveduje, da bo Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij posvečeno "kulturalizaciji vesolja ter združevanju znanosti in umetnosti". Trenutno vesoljski programi po vsem svetu temeljijo na naravoslovnih, prirodoslovnih in tehnoloških znanjih, skoraj nihče pa se ne posveča kulturalizaciji vesolja. Čeprav je človek že 50 let v realnem vesolju, umetnik tja še ni poletel, opozarja Živadinov.

Iz Vitanja je bila materina družina
Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij bo v prvi vrsti prostor spomina na Hermana Potočnika Noordunga. Ta se je sicer rodil v Pulju, iz Vitanja pa je bila družina njegove matere Marije Kokošinek. Oče, ki je bil po rodu iz Slovenj Gradca, mu je umrl, ko je bil star dve leti, in mati je bila tista, ki je bila v njegovem življenju pomembna in mu je tudi omogočila šolanje v dobrih šolah.

O Hermanu Potočniku Noordungu smo bili po zaslugi Dragana Živadinova v preteklosti že kar dobro poučeni, čeprav morda še nismo znali dovolj ceniti pomena, ki ga ima to ime za slovenski prostor. S Kulturnim središčem evropskih vesoljskih tehnologij bo v Vitanju postavljen center polja, v katerem se bosta združevala znanost in umetnost na osnovi realnih empiričnih dejstev, je mnenje ministrice za kulturo Majde Širca.

Obeti "grandioznosti"
Novega centra je izjemno vesela tudi zato, ker je arhitekturni projekt skupine arhitektov, ki se je suvereno združila, izjemno dober. Projekt po njenih besedah pomeni "grandiozen doprinos" slovenskemu prostoru, in to ne le v lokalnem, ampak tudi v svetovnem merilu. Kot je še dejala, jo veseli, da je bil projekt z vsebino, ki jo nudi in ki je neizčrpna, uspešen na razpisih ministrstva za evropska sredstva.