Kot smo poročali, je ministrstvo za kulturo odločilo, da prekine pogodbo z Narodnim muzejem Slovenije in prepove uporabo prostorov, ki jih društvo uporablja v dogovoru z muzejem.

Po navedbah društva je od leta 2016 v okviru programa Grajski punkt to izpeljalo več kot 20 koncertov, več kot deset lutkovnih predstav, vsaj deset potopisnih in drugih predavanj. Prav tako je izvajalo številne delavnice z domačini, Plavajoči grad pa je tako v letu 2017 kot letos obiskalo okoli 5.000 obiskovalcev.

Na novinarski konferenci, ki so jo v Ljubljani sklicali, da bi predstavili mogoče rešitve, da ostanejo v prostorih gradu, je predsednica društva Nataša Mele med drugim dejala, da sta bila zadnja dva festivala izjemno uspešna prav zaradi celoletne promocije gradu Snežnik.

"Ministrstvo ni storilo ničesar, da bi našlo rešitve za pristave"
Kot društvo v javnem interesu so ministrstvu za kulturo med drugim predlagali, da bi se jim vsaj začasno brezplačno omogočil prostor za delovanje, če pa bi se našel nov upravljavec, bi si želeli dialoga z njim in umestitve programov v pristave. Snovalec programa Matija Solce je poudaril, da je zelo težko delati načrte za prihodnost v okolju, "kjer te lahko vsak dan vržejo ven oziroma so te že vrgli". Ministrstvu je prav tako očital, da v vseh teh letih ni storilo ničesar, da bi se našla rešitev za pristave, ki bi sicer samevale.

Uporaba prostorov dovoljena zgolj za nepridobitne dejavnosti
Novinarske konference se je, čeprav nanjo po njenih besedah ni bila povabljena, udeležila tudi direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik. Dejala je, da je bila pogodba o brezplačnem najemu pristav gradu Snežnik med ministrstvom za kulturo kot upravljavcem kulturnega spomenika državnega pomena in muzejem podpisana 26. novembra 2016, in to izključno zato, da so pomagali društvu. V pogodbi, ki je bila najprej sklenjena za eno leto in nato leta 2017 podaljšana za dve leti, pa je bilo zapisano, da se prostori lahko uporabljajo izključno za nepridobitne dejavnosti, tržna dejavnost v prostorih ni bila dovoljena.

"Nastali so incidenti in moramo zaščititi zaposlene v muzeju"
Tako muzej kot ministrstvo podpirata kulturno dejavnost društva, je poudarila. Ker pa je bilo nekaj incidentov, tudi fizične grožnje zaposlenemu v muzeju, je njena dolžnost, da zaščiti svoje zaposlene. Izrazila je tudi upanje, da kulturna dejavnost s tem ne doživlja svojega konca, ampak da se bodo našle poti za njihovo nadaljevanje. Na tem mestu sicer pogreša občino, ki bi za društvo, ki deluje v tistem prostoru, lahko našla primeren društveni prostor.

"Gostinska dejavnost se v pristavah ne sme izvajati"
Novinarske konference pa se je, prav tako nepovabljena, udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik. Izpostavila je, da njihov namen ni bilo nikogar metati iz katerega koli objekta in da "težko vržeš nekoga ven, če z njim nimaš nobenega razmerja". Na ministrstvu po njenih besedah tudi ne vidijo razloga, da društvo ne bi še naprej izvajalo kulturnih dejavnosti znotraj grajskega kompleksa.

Damjana Pečnik je še dodala, da so skupaj z muzejem šli nasproti lokalni skupnosti, a le, kako omogočiti oživitev pristav s kulturnim programom, ne pa tudi z gostinsko dejavnostjo. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih namreč društvo v javnem interesu ne omogoča opravljanje gostinske dejavnosti v tem prostoru. "Srž našega spora je v tem, da se ta dejavnost v pristavah ne sme in ne more izvajati," je poudarila. Kar pa zadeva kulturne vsebine, tudi sama ne vidi razloga, da se ne bi izvajale še naprej.

Nataša Mele je ob tem pojasnila, da ima društvo ponudbo pijače sicer registrirano in da ta poteka prek davčne blagajne ob plačilu vseh dajatev. Solce pa je dodal, da tržno dejavnost hkrati s kulturnim programom izvajajo zato, da lahko z njo pokrijejo del stroškov programa.