Poslanci koalicijskih strank so poudarili sodobnost, vključevanja več skupin, vključno z manjšinami, nasprotniki pa opozarjali spornost nove resolucije ob še veljavni stari.

Članica odbora za kulturo DZ-ja Andreja Rajbenšu (Svoboda) je predstavila stališča, ki jih je bilo slišati na matičnem odboru. Med drugim je omenila opozorilo zakonodajnopravne službe, da trenutno še velja obdobje stare resolucije 2022–2029. Po njihovi oceni spreminjanje programskih dokumentov načeloma ni primerno, zlasti kadar bi to pomenilo korenito poseganje v vsebino. Kot je spomnila, je komisije državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino predlog podprla.

V razpravi na odboru so nasprotniki predloga poudarjali, da nova resolucija ni potrebna, ker zdaj veljavna še vedno odgovarja na vsa ključna vprašanja v slovenski kulturi. Zato bi moralo ministrstvo za kulturo namesto nove resolucije sprejeti akcijski načrt za veljavno resolucijo, kot to določa zakon. Izrazili so tudi obžalovanje, da v besedilu ni mogoče najti besed slovenska kultura, enotni slovenski kulturni prostor, slovenska identiteta, nacionalna suverenost. Menijo, da bi morali tovrstni politični akt krepiti nacionalno suverenost in identiteto vseh Slovencev. Med pomanjkljivostmi so izpostavili tudi odsotnost finančnih postavk s konkretnimi cilji.

Zagovorniki predloga resolucij so prepričani, da mora resolucija odražati duh časa in s svojo vsebino odgovarjati na izzive sodobne družbe. V okoliščinah, kot so inflacijski pritiski, vojna v Ukrajini, podnebna kriza, lanskoletne poplave, prisotnost umetne inteligence v kulturi, so bile spremembe krovnih strateških dokumentov ne samo upravičene, ampak tudi nujno potrebne.

V javno razpravo vložen tudi akcijski načrt
Spomnili so, da je bil z novo resolucijo v javno razpravo vložen tudi akcijski načrt, ki podrobneje določa uresničevanje resolucije, česar predlagatelj prejšnje resolucije ni naredil. Očitke opozicije, da nov predlog ne izpostavlja pomena slovenske kulture za identiteto naroda, zavračajo. Kot je še spomnila poslanka Svobode, je odbor sprejel dopolnili poslanskih koalicijskih skupin. Prvo se nanaša na vključitev jezika gluhoslepih v resolucijo v poglavju, drugo pa na razvoj in javno rabo slovenskega jezika.

Podobni zagovori na eni strani in pomisleki na drugi so bili prestavljeni tudi na današnji seji DZ-ja. Jonas Žnidaršič iz SD-ja meni, da resolucija bolj celovito obravnava ukrepe v kulturi ter dolgoročno naravnanost ukrepov v slovenskem prostoru. Ob tem je opozoril na posebno pozornost, ki jo resolucija namenja negativnim učinkom naravnih nesreč na kulturno dediščino.

Tudi po mnenju Tatjane Greif iz poslanske skupine Levica prejšnja resolucija ni mogla ustrezno nasloviti številnih družbenih okoliščin, kot so inflacijski pritiski, širitev vojn, naravne nesreče kot posledica podnebne krize in vdor umetne inteligence v kulturo.

Opozorila o spornosti resolucije, ko je v veljavi še stara
Alenka Jeraj iz SDS-a pa je izpostavila mnenje zakonodajnopravne službe, ki je opozorila na spornost nove resolucije v času, ko še velja stara. Kot je spomnila, je resolucija za obdobje 2022–2029 nastajala v času več vlad in bila po njenih besedah zato bolj demokratična. Tokratne ne razume le kot obračun s stranko SDS, ampak tudi z SD-jem, ki je sodeloval pri prejšnji resoluciji. "Ministrica hoče imeti svojo resolucijo", je dejala Jeraj.

Resolucija odpira pot pripadajočemu akcijskemu načrtu
Iz ministrstva za kulturo so v sporočilu za javnost zapisali, da pravkar sprejeta resolucija umešča kulturo med ključne resorje družbe. Poudarili so, da je bila sprejeta z najširšo javno razpravo. “Gre za strateški dokument, ki kulturo razume kot javno dobro ter jo v prihodnjih letih usmerja k decentralizaciji, skladnemu razvoju in izboljševanju delovnih pogojev v sektorju," je po navedbah ministrstva dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. "Odziva se na aktualne problematike in izzive prihodnosti: od odzivov na podnebne spremembe, katerih posledice so bile tudi lanskoletne katastrofalne poplave, do umetne inteligence. Zavzema se za široko dostopnost kulturnih vsebin za vse prebivalce, krepitev trajnostne prihodnosti, s prečnimi politikami pa kulturo medsektorsko povezuje z zdravjem, turizmom in gospodarstvom.”