Panel je potekal v organizaciji Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
"Umetnost prinaša drugačne možnosti razmišljanja, ki presegajo kapitalistični sistem, in predstavlja koncepte, ki bi lahko usmerjali življenje v prihodnosti, zaznamovani s podnebno krizo," je opozorila Kristina Pranjić s Fakultete za humanistiko in Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici. Obsedeni smo s konceptom nenehnega napredka na eni strani in akumulacije kapitala na drugi, je poudarila v prispevku, ki sta ga pripravila s Petrom Purgom, dekanom Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Opozorila sta na to, da sodobna družba razvoj vselej dojema kot nekaj pozitivnega, rast pa postavlja za osrednji cilj družbenega delovanja. To je problematično, saj taka miselnost uničuje okolje, poleg tega pa je rast vedno povezana s hierarhijo, ki prinaša različne oblike podrejanja. Da nenehna rast v družbi vselej prinaša določene žrtve, je v svojem prispevku poudaril Andrej Pezelj in pojasnil, da se skozi stoletja v družbi pojavljajo hierarhije med ljudmi.
Avantgarda kot drugačna možnost
Primere, kako lahko razmišljamo drugače, najdemo v umetnosti avantgarde, ki je raziskovala možnosti življenja zunaj konceptov nenehne rasti, premočrtnega razvoja in akumulacije sredstev. Gre na primer za estetiko lenobe, ki je kontrast tej rasti in poudarja pomen nedela, in za koncepte izginjanja ter neprisotnosti.
Te ideje so po mnenju panelistov pomembne, ker izzivajo norme sodobne družbe in prinašajo prakse, ki znova povezujejo ljudi z družbenim vezivom. Že umetniške avantgarde so želele spremeniti človekovo dojemanje sveta skozi razširjene čute in drugačno občutljivost, jezik je uporabljala drugače in skušala razširiti posameznikovo dojemanje jezika, pa tudi njegovega holističnega bivanja v svetu. Tudi sodobne medijsko-umetniške prakse prinašajo pomembne prebojne oblike preizpraševanja, kritiziranja in zoperstavljanja poblaznelemu napredku zaradi in skozi nove tehnologije, še posebej pritiskom platformnega kapitalizma in tehnoutopičnih prividov prihodnosti.
Ekološko, biološko
"Danes je zelo moderno promovirati ekološke, biološke izdelke, ki pa so taki samo videti, saj izhajajo iz sistema, ki okolje močno onesnažuje," je prepričana Magdalena Germek. Opozorila je na to, da sta trajnost in ekologija postali le popularna slogana, ki pa nikakor ne pomagata pri vzpostavljanju družbenih sprememb. "Vzpostaviti moramo novo logiko razmišljanja in dojemanja naše realnosti, ki se bo odpovedala obsedenosti z rastjo," je še dodala.
Rešitve so v solarnem punku?
"Ali lahko ideje o tem, kako bi svet lahko postal boljši, najdemo v književnosti?" se je vprašal Primož Mlačnik s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, ki je analiziral zanimiv sodobni literarni žanr – solarni punk. Med drugim ta dela govorijo o ekološki in energetski krizi in skušajo risati optimistične in utopične podobe o tem, kako bi lahko prihodnost planeta Zemlja rešili s solarnimi tehnologijami. A ta žanr v resnici ni najprepričljivejši, meni Mlačnik, saj se poleg individualističnih junakov ekološko napredna tehnologija pogosto pojavi v vlogi zadnje odrešilne bilke, ki reši Zemljo pred apokaliptično katastrofo, in ne kot temeljni pogoj, okrog katerega je organizirano kolektivno življenje, ki ga je vredno živeti. Tehnološko napredna tehnologija ponuja bežne odseve upanja, ki v zgodbah solarnega punka prekrivajo socialne krivice in težave svetovne porazdelitve virov.
Čeprav solarni punk izhaja iz politične ekonomije odrasti in kritike zelenega ter trajnostnega kapitalizma, nam tudi ta žanr znanstvene fantastike ostri problematično resnico, ki jo je pred tridesetimi leti poudaril Fredric Jameson: v resnici si ne znamo predstavljati boljšega življenja.
"Okoljsko krizo lahko rešimo le tako, da v celoti spremenimo svoje življenje na Zemlji," je v svoji razpravi omenila Alenka Ambrož s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Ključna vprašanja za sodobno okoljsko politiko so po njenem mnenju: kako razmišljati o univerzalni zgodovini življenja in kako s tega vidika gledati na ekološko krizo, ne da bi še bolj izključili tiste, ki so bili vselej izključeni.
"Kako lepo modro nebo"
"Poleti smo z apokaliptičnimi podobami ognjenih zubljev v primorskih krajih neposredno izkusili to, kar smo navadno gledali le po televiziji," je v uvodu povedal vodja panela Mirt Komel in opozoril, da ga je ta dogodek kot humanista spomnil na to, da se ukvarja tudi s konkretnimi težavami v svoji regiji. "Kot filozof sem se spomnil na podobo iz romana Vojna in mir Leva Nikolajeviča Tolstoja, ko je lik Andrej Bolkonski pogledal v nebo in si rekel: 'Kako lepo modro nebo. Kako da nikoli nisem videl tega lepega modrega neba?' Tudi danes smo v vojni, in sicer s samimi sabo. V teh temnih distopičnih časih pa se mi zdi pomembno, da vidimo to modro nebo," je dejal Komel.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje