Namen evropskega leta kulturne dediščine, ki so ga v Sloveniji odprli na ta veseli dan kulture 3. decembra lani v Narodni galeriji, je čim več ljudi spodbuditi k odkrivanju in doživljanju kulturne dediščine Evrope ter okrepiti občutek pripadnosti skupni evropski družini, je na novinarski konferenci spomnila državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik.

Kulturna dediščina po njenih besedah ni le osrednja komponenta kulturne identitete, pač pa ima tudi velik razvojni potencial. Z najrazličnejšimi dogodki, projekti in dejavnostmi želijo v evropskem letu kulturne dediščine, ki ga spremlja slogan Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost, zlasti med otroki in mladimi okrepiti zavedanje o skupni kulturni dediščini.
Zavedanje o pomenu kulturne dediščine med mladimi širita profesor Igor Saksida in raper Rok Terkaj - Trkaj. "Verjetno si bolj različnega para ne morete predstavljati," je povedal Saksida in izrazil hvaležnost, da je ministrstvo za kulturo zbralo pogum in za ambasadorja izbralo prav njiju - Saksido kot univerzitetnika in Roka kot otroka urbane kulture. Poudaril je, da njuna vloga ni le okrasek: "Sva naratorja in generatorja."
.

.
Poudarek na načelu vključenosti
Mladim po vsej Sloveniji bosta skušala pripovedovati zgodbe iz literarnega, glasbenega in filmskega izročila ter v otrocih poskušala vzbuditi kreativnost. "Sam največji poudarek v evropskem letu kulturne dediščine vidim v načelu vključenosti. Kulturna dediščina niso le muzeji in knjižnice. Kulturna dediščina se vzpostavi skozi dialog. Knjiga oživi, ko jo kdo prebere," je povedal predavatelj z ljubljanske pedagoške fakultete.
Kot je poudaril Trkaj, slovenske šole obiskujeta v sklopu projekta Kla kla klasika. Lani sta namreč izdala album in knjigo s tem naslovom, v kateri sta združila slovensko klasično poezijo in moderne hiphop ritme. Skozi sodoben rap tako otrokom poskušata približati slovenske klasike, kot so France Prešeren, Simon Gregorčič, Oton Župančič in Dragotin Kette.

Kulturna dediščina na stekleničkah vode
Podpornik leta je tudi podjetje Costella, ki je opremilo serijo svojih stekleničk s podobami kulturne dediščine, cent od prodaje teh stekleničk pa bodo namenili za obnovo kulturne dediščine. Kateri izmed petih kulturnih spomenikov v izboru ministrstva za kulturo, bo prejel ta sredstva, bodo odločili uporabniki družbenega omrežja Facebook. Glasovali bodo lahko za Aljažev stolp, deblak iz struge reke Ljubljanice na Vrhniki s konca 2. stoletja pr. n. št., Ferrarijev vrt v Štanjelu, grad Kostel v dolini reke Kolpe ter sliko Sveta Marija in otrok na prestolu s šestimi svetniki renesančnega mojstra Vittoreja Carpaccia iz leta 1516.
Direktor Costelle Luka Velepič je napovedal, da bodo stekleničke, ki jih bodo med drugim krasili kurenti, čebelnjak in potica, v trgovinah predvidoma čez 14 dni.