Faksimile listine je mariborska občina v sodelovanju založnikom Primožem Premzlom in Pokrajinskim arhivom Maribor izdala v sklopu praznovanja 850-letnice prve omembe gradu, ki je nekoč stal na Piramidi, jeseni pa bo v mestu na ogled tudi izvirnik, ki ga hranijo v Avstrijskem državnem arhivu.

Grad Castrum Marchburch, ki se je nekoč dvigoval nad mariborsko Piramido, je omenjen na listini, s katero je 20. oktobra leta 1164 štajerski mejni grof Otokar III. z ženo Kunigundo šentpavelskemu samostanu podelil posesti v Labotski dolini, ki jih je imel njegov vazal Griuke v vaseh Edling, Hoefern in Kieberg. Opat Pilgrim pa je dal Otokarju v povračilo užitek od svojih posesti v Kamnici, Melju in na Polskavi ter mu kot jamstvo izročil dve kmetiji pod mariborskim gradom.
Prvi prebivalci naselja pod Piramido
Mejni grof Bernard Spanheimski se je sicer že leta 1124 imenoval Mariborski. Možnost za nastanek in razvoj naselbine pod Piramido se je bila dana potem, ko so po letu 1100 sedež grofije s Hompoša (Pohorski dvor) prenesli v novozgrajeni grad. V tem so do izumrtja leta 1378 živeli deželnoknežji ministeriali gospodje Mariborski, zatem pa deželnoknežji fevdniki iz različnih rodbin. Naselbina je zaradi grajske pristave (curia) in močvirnatega terena nastajala nekoliko južneje od grajskega vznožja ob dravskem nabrežju in s središčem na sedanjih Slomškovem in Glavnem trgu v smeri Koroške ceste. Okoliško prebivalstvo in tuj živelj (nemški in furlanski) je naselilo prej pretežno agrarno območje, sem so prišli živet vsakovrstni obrtniki, ki so se začeli združevati v cehovske skupnosti, zlasti pa majhni trgovci – kramarji. Blago so prodajali tudi tedaj še maloštevilni potujoči trgovci, ob Dravi pa so delovali številni usnjarji in mlinarji na vodnih čolnih.
Od trga do mesta
Kot sedež deželskosodne uprave se naselje prvič omeni leta 1182, sedem let kasneje je omenjen sedež pražupnije s cerkvijo sv. Janeza Krstnika oziroma apostola Tomaža. Kot trg (forum Marhpurch) je bilo naselje prvič omenjeno leta 1209, kot mesto (civitas Marpurg) pa 4. decembra 1254. Mestno upravo in pravice meščanov je določal deželni knez, od leta 1282 so bili to Habsburžani, ki so z ustnimi privilegiji dajali mestnim pravicam popolnejšo podobo. Mestni svet viri prvič omenjajo leta 1283, mestni sodnik Walker, ki ga potrdi deželni knez kot mestni gospod, pa leta 1273.
Na sprednji strani faksimilne izdaje je mogoče prebrati besedilo, ki omenja omembo Castrum Marchburch kot središča Podravske marke, sprednjo stran spremlja tudi pečat, na hrbtni strani pa so zapisani zgodovinski podatki o dokumentu in času, v katerem je nastal. Trenutno je natisnjenih 450 izvodov, od tega je dobro polovico odkupila mariborska občina v protokolarne namene, ostali pa bodo v prodaji.
Izvirne listine na ogled oktobra
"V teh krajih beležimo že več tisoč let kontinuirane poselitve, kar je povsem logično, ker so naravni pogoji zelo dobri. Teh 850 let prve omembe pa je nekaj, kar je gotovo, o čemer obstaja zapis," je ob predstavitvi projekta dejal mariborski župan Andrej Fištravec.
Izid faksimila listine je le eden od številnih dogodkov, s katerim v Mariboru zaznamujejo omembo. Že v četrtek bo Operni večer pod zvezdami na Slomškovem trgu, vrhunec pa napovedujejo oktobra, ko bodo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor za nekaj dni prvič v zgodovini v Mariboru razstavili original omenjene listine.