850 let mineva od pisne omembe vojaške utrdbe, ki se je nekoč vzpenjala na mariborski Piramidi in naselju pod njo dala ime. Imenitno obletnico bodo letos v Mariboru proslavili s številnimi kulturnimi in drugimi dogodki.

Danes bo v Narodnem domu Maribor potekala slavnostna seja mestnega sveta, ki ji bo na Glavnem trgu sledil monolog Jureta Ivanušiča z naslovom Ničesar več ni. Danes sicer mineva tudi 140 let od rojstva generala Rudolfa Maistra, ki je s svojimi borci leta 1918 preprečil priključitev Maribora Avstriji.
Maribor je bil prvič omenjen 20. oktobra leta 1164 v pisni listini kot grad v marki (Marchburch), ki jo je nemško cesarstvo približno na sredini Podravske mejne krajine ustanovilo za varstvo pred Madžari. Utrdba je torej stala na Piramidi, samo mesto pa se je razvilo šele 90 let pozneje. Kot trg je bil Maribor prvič omenjen leta 1204, kot mesto leta 1254, razvil pa se je iz naselbine na obrežju Drave pod gradom.
Intenzivna izkopavanja med EPK-jem
Grad, ki je dal Mariboru ime, je pozneje pogorel, zato so se ohranili le njegovi temelji. V 19. stoletju so na njegovem mestu zgradili kapelico, še danes priljubljeno izletniško točko Mariborčanov. Redki vedo, da je tam nekoč stala za mestno zgodovino tako pomembna stavba, saj so grad začeli izkopavati šele pred leti. Posegi so bili najintenzivnejši v času Evropske prestolnice kulture leta 2012, trenutno pa dela spet stojijo.
Vrhunec praznovanja napovedan za jesen
V spomin na prvo pisno omembo je v štajerski prestolnici 20. oktobra praznik Mestne občine Maribor. Letos bodo ob prazniku pripravili tudi vrhunec zaznamovanja letošnje 850-letnice, med drugim s slavnostno akademijo, ki naj bi jo režiral Matjaž Latin. V sklopu praznovanj načrtujejo tudi gospodarsko konferenco, izjemne kulturne dogodke na Slomškovem trgu in Starem mostu, koncert na železniški postaji in nove turistične zanimivosti. V občinskem proračunu je za te dogodke predvidenih 110.000 evrov.