Ob tem je treba omeniti, da sivi zid iz uvoda ni bil čisto navaden zid, grafitarjeva akcija pa je bila premišljena provokacija. Izbrani zid je bil del sveže prepleskanih pročelij vzdolž Avenije 23. maja, ki jih je nekaj tednov prej - v simbolični gesti boja proti vandalizmu - pomagal barvati župan João Doria.

Usoda muralov, ki so jih mestne oblasti izbrisale s 15 tisoč kvadratnih metrov zidov, je sprožila javno debato o svetovno znani grafitarski sceni največjega mesta v Južni Ameriki. Kakšno je njeno mesto v Dorievi viziji čistejšega mesta, ki jo popisuje v programu "Lepo mesto"?

Župan je medtem sicer že priznal, da je bila njegova odločitev za prepleskanje zidov ob prometni aveniji morda "prenagljena". Ves čas poudarja, da se ne bori proti barviti ulični umetnosti, pač pa proti posebni podskupini "agresivnih" grafitov, ki jim avtorji pravijo pichação.

Oglata, na prvi pogled runam podobna pisava bliskovito zavzema vse večji del Sao Paula: oblastem nevidni umetniki plezajo po stavbah in kulturnih znamenitostih. S svojim početjem jezijo številne, ki načeloma podpirajo druge oblike grafitov.

Eno je umetnost, drugo vandalizem
"Muralisti so umetniki in si zaslužijo naše spoštovanje," je Daria poudaril v nedavnem intervjuju. Obljubil je celo, da bo mesto naročilo nove projekte uličnih muralov. "Pichação pa je nasilje ... To ni družbeno vprašanje. To je vprašanje mentalitete, kriminala." Župan pravi, da so od januarja, ko je zasedel svoj položaj v mestni hiši, aretirali že več kot sto ljudi, ki so nezakonito kracali po zidovih. Kazen za pichação lahko znaša tudi do 10 tisoč realov (tri tisoč evrov), kar je približno deset brazilskih minimalnih plač. Grafitarji, ki si pravijo pichadores, napovedujejo, da bodo kljub temu še naprej plezali po nadvozih in stolpnicah.

Pichação je svoboda
"Kateri drug umetnik še tvega življenje za svoje ustvarjanje?" pojasni umetnik z vzdevkom Du. "Vsaka umetnost terja svobodo izražanja, pichação pa je sam po sebi svoboda izražanja. Svetu sporoča: tukaj sem. Ne da se me spregledati." Večina pichadorjev po stenah piše le svoje ulično ime ali pa ime svoje ekipe; včasih si privoščijo tudi kak krajši družbeni komentar. "Kdo je Doria?" je na primer trenutno napisano na kar nekaj zidovih.

Pichadorji med seboj po navadi tudi tekmujejo v tem, kdo bo svoj podpis spravil na najnevarnejši oz. najvišji kraj - le redkokateri pa vandalizira dela konkurence. Čeprav je pichação tesno povezan z revnejšimi mestnimi četrtmi, izvedenci pravijo, da nima nobene zveze s tolpami in njihovim početjem.

Marsikdo tudi ne verjame, da ima smisel pichação kategorizirati drugam kot preostalo ulično umetnost; navsezadnje so ta slog med drugim izpostavili na berlinskem bienalu, v fundaciji Cartier in na Tednu mode v Sao Paulu.

Legitimna umetniška smer?
Slog, ki je prvi navdih našel pri naslovnicah metalskih albumov iz osemdesetih, ima številne oboževalce v ulični umetnosti. Odločna zagovornica je denimo fotografinja Martha Cooper, ki že štirideset let dokumentira urbane subkulture. "Sem velika oboževalka tega, kar se dogaja v Sao Paulu. Izumili so lastno abecedo! Sploh ne gre za naključne geste vandalizma: na ta način okolje naredijo za svoje."