Predstavniki Mestnega muzeja Idrija, občine Cerkno, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in kulturnega ministrstva so se na sestanku odločili, kako naj bi potekala predvidena sanacija partizanske bolnišnice Franja. Silovito neurje je bolnišnico skoraj povsem uničilo, njeni ostanki pa so razmetani po pobočju v soteski Pasice. Kot kaže zdaj, sta na svojem mestu ostali le dve od 13 barak, voda pa je odnesla tudi ogromno originalnih muzejskih predmetov, nekatere med njimi je naplavilo celo štiri kilometre nižje v Cerknem. Ker gre za neprecenljivo kulturno dediščino, škode niti ni mogoče oceniti.

Bodo muzejski predmeti za vedno izgubljeni?
Da bo sanacija lahko nemoteno potekala, bodo alpinisti najprej uredili dostopno pot do bolnišnice, nato pa si bodo območje ogledali še restavratorji, konservatorji in drugi strokovni delavci, ki bodo nato podali podrobnejšo oceno stanja. Hkrati z urejanjem dostopne poti naj bi danes začeli tudi čiščenje soteske in zbiranje muzealij, ki jih je voda raztrosila naokoli. Direktorica mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec je povedala, da bodo shranili vse, kar je kakor koli povezano s Franjo, da bi se nato lažje odločili, kaj bi bilo mogoče uporabiti pri obnovi.

Pomoč je zagotovila tudi vlada
Pomena Franje se zaveda tudi slovenska vlada, ki je že zagotovila, da bo priskrbela sredstva za celovito obnovo bolnišnice. Ta je bila namreč ena redkih skoraj povsem ohranjenih partizanskih bolnišnic pri nas, pomen tega kulturno-zgodovinskega objekta pa so se zavedali tudi v Evropi, saj je ravno letos poseben odbor objekt prepoznal kot del skupne evropske dediščine in mu dodelil znak evropske dediščine.

Neprecenljiv spomenik slovenske kulturne dediščine
Partizanska bolnica Franja je eden izmed ključnih kulturno-zgodovinskih spomenikov druge svetovne vojne pri nas. Prostor zanjo je dr. Viktorju Volčjaku pokazal domačin Janez Peternelj, delovati pa je začela 23. decembra 1943, in sicer v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem. 22. januarja 1944 je vodenje bolnišnice prevzela dr. Franja Bojc Bidovec, po kateri je bolnišnica dobila ime, in ostala s krajšimi prekinitvami upravnica do konca vojne.

Nihče ni izdal, kje je bolnišnica
Bolnišnica je bila zgrajena za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske, ki se je proti koncu leta 1943 na Primorskem in v delu Gorenjske srdito spopadala z Nemci. Dostop do bolnišnice je med vojno potekal po potoku Čerinšičica, ki teče skozi sotesko, ranjencem pa so pred prenosom do bolnišnice celo zavezovali oči. Čeprav je za obstoj bolnišnice vedelo veliko okoliških prebivalcev, ki so jo pomagali ohranjati pri življenju, je sovražnik do konca vojne ni odkril.

V bolnici so zdravili slovenske in tuje borce
Do konca vojne se je v Franji zdravilo okoli 1.000 borcev, tudi tujcev. Ravno zato, ker so v Franji zdravili tudi tujce in celo pripadnike sovražnih enot, je bolnica obenem tudi simbol zaveze zapovedim Ženevske konvencije, ki med drugim določa ravnanje z vojnimi ujetniki, in večno veljavnim humanističnim vrednotam. Med zdravljenjem v Franji je je umrlo 61 borcev, ki so jih pokopali na skrivnem mestu. Za lažjo identifikacijo so umrlim položili v grob stekleničko, v kateri je bil listek z osebnimi podatki.