Skupina restavratorjev je očistila razpelo oziroma t. i. croce di pinta, ki so ga hranili v slavni firenški cerkvi Ognissanti (Vseh svetih). Do zdaj so domnevali, da gre za delo iz kroga slavnega slikarja s konca 13. in začetka 14. stoletja Giotta di Bondone, prav tistega, ki je tlakoval pot poznejšim renesančnim mojstrom, odstranitev umazanije z lesenega razpela pa je pokazalo, da je to nedvomno delo samega mojstra.
Skoraj pet metrov visok križ, ki v ustaljenih ikonografskih vzorcih prikazuje Kristusa na križu ter Marijo in Janeza Evangelista ob njegovih straneh, je nastal med letoma 1310 in 1315. Ta mesec naj bi križ zapustil restavratorski laboratorij in dobil svojemu pomenu primerno mesto v slavni cerkvi Ognissanti, kjer se do zdaj niso kaj dosti zmenili zanj.

Zmagovitega Kristusa zamenjal trpeči
Razpela so bila reden del cerkvene opreme v italijanskem srednjem veku. Običajno so jih obesili nad prehodom iz ladje v najsvetejši del cerkve, prezbiterij. Najstarejši primerki tovrstnih upodobitev križanega Kristusa so ohranjeni iz leta 1110, vezani pa so na razmah cistercijanskega reda. Redovni dekret je namreč v 12. stoletju prepovedal kiparska in dovolil le slikarska razpela. Bolj ali manj je šlo za ustaljeno ikonografijo, v kateri je križano Kristusovo telo nadvladovalo celotni kompoziciji.

Sprva so v še v romanskem duhu upodabljali zmagovitega Kristusa na križu, torej Jezusa, ki je imel odprte oči in je bil še živ, kot tak pa je opozarjal, da je z njim smrt premagana. Pozneje, z gotiko, je prevladal trpeči Kristus, ki ima nagnjeno glavo, mrtvo telo, včasih skrivenčeno v bolečinah, in zaprte oči. Ob takšni podobi naj bi namreč vernik lažje občutil trpljenje, ki ga je Zveličar pretrpel za človeka.
Odstranjevanje plasti za plastjo
Po besede Britanke Anne-Marie Hilling, ene izmed članic restavratorske ekipe, je odstranjevanje saj, ki so se na umetnini nabirale dolga leta, razkrilo sijajne barve, odkriti detajli značilnih obraznih potez pa so potrdili Giottovo roko.
Napovedovalec nove umetnosti
"Kar je on naredil, še nihče prej ni dosegel," je o Giottovem delu povedal vodja restavracije Marco Ciatti. "Prvi je naturalistično upodobil Kristusa na križu, pokazal njegovo bolečino in njegovo človeškost. Pred tem je bil Kristus prikazan na bolj stiliziran način. Giotto je napovedal revolucijo v umetnosti," je še dodal. Z drugimi besedami, zdaj je umetnost povsem drugače nagovarjala gledalce, bolj neposredno.
Potrpežljivo delo in temu primerni sadovi
Že ko je razpelo prišlo v Ognissanti, njegovo avtorstvo ni bilo povsem jasno, saj so gotovo atribucijo onemogočale umazanija in saje. Restavracija je trajala kar sedem let, po besedah Hillingove pa je bilo prav čiščenje najbolj zahteven del naloge. Najprej je bilo namreč treba odstraniti vse ostanke onesnaženja, šele nato so se lahko lotili dejanske restavracije. A delo se je obrestovalo, saj je bolečina protagonistov zdaj jasno razvidna.
Prav med čiščenjem rok Janeza Evangelista so se pokazale sijajne barve, ki so bile tako žive, da so pomagale k potrditvi Giotta kot avtorja, pojasnjuje restavratorka. Zelo jasno se razlika vidi na Marijinem obrazu, na katerem razberemo celo gube okoli njenih oči in ust. Pa vendar, ni le čiščenje pomagalo pri določanju atribucije, ampak so s pomočjo infrardeče reflektografije preverili tudi spodnje plasti in potek nastajanje dela.
"Gre za Giotta in s tem delom je pomagal spremeniti svet," pravi Marco Ciatti ter dodaja, da bodo zdaj v Firencah lahko znova občudovali to mojstrovino.