Projekt je naslovljen Undeleted - Rekonstruirani portreti izbrisanih ljubljanskih judovskih someščanov, plakati pa so postavljeni v bližini njihovih zadnjih bivališč. Skozi čas so se ohranili fotografski portreti približno polovice izbrisanih Judov, za drugo polovico je Čosić družno s Plahuto razvil posebno metodo digitalne rekonstrukcije videza poetic fake. Obraze sta na novo ustvarila s sestavljanjem internetno dostopnih fotografij ljudi z istim imenom in oziroma ali priimkom iz približno istega obdobja.

Iz hebrejskih črk izrisani obrazi
Čosić namreč izhaja iz teze, da izbrisani živijo v razpršenem digitalnem spominu interneta, in jih je treba na novo sestaviti oziroma od-izbrisati, kakor je torej tudi naslovljen projekt. Portrete je oblikoval iz črk hebrejske abecede, kar prinaša dvojni učinek: če portret na velikih uličnih plakatih opazovalec gleda od daleč, se izriše kot portret, s približevanjem pa postaja besedilo, je pojasnjeno v sporočilu za javnost.

Od petka je na ogled niz plakatnih portretov, ki so nastali v dialogu s postavitvijo spominskih kamnov spotikavcev v Ljubljani. Gre za akcijo v spomin na pogrom Judov v Ljubljani in Sloveniji, ki sledi ideji umetnika Gunterja Demniga. Projekt je začel leta 1992. Da bi ohranili spomin na žrtve nacizma, si je zamislil, da bi na pločnik pred stavbami z njihovim zadnjim naslovom namestili spominske granitne kocke. Spotikavci so tako danes postavljeni v več kot 610 mestih v Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem, Nizozemskem, v Belgiji, na Češkem, Norveškem in v Ukrajini.

Prve tlakovce spomina so v Sloveniji položili leta 2012 v Mariboru, v organizaciji Judovskega kulturnega centra in v sodelovanju s Sinagogo Maribor, Mini teatrom in Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa bodo prve spotikavce namestili tudi v Ljubljani.

Prvi del akcije z geslom En kamen. Eno ime. Ena oseba. se bo začel v ponedeljek, 6. avgusta. Prva dva spotikavca bosta na Cankarjevem nabrežju 1 skupaj z Demnigom položila predsednik republike Borut Pahor in predsednik državnega zbora Matej Tonin. Kamne bodo nato položili še na drugih lokacijah v prestolnici, zadnjega na ta dan na Križevniški ulici 7.

Simbolična vrnitev 23 ljubljanskih Judov
V slovenski prostor se bo tako simbolično vrnilo prvih 23 meščanov Ljubljane, Judov in njihovih svojcev, Slovencev, ki so bili zaradi rodu ter nacističnega načrta iztrgani iz svojih domov in odpeljani v različna koncentracijska taborišča po Evropi. V holokavstu je bilo uničene več kot 90 odstotkov slovenske judovske skupnosti, ki si potem ni nikoli več opomogla.

Polaganju kamnov v ponedeljek sledi odprtje instalacije v Judovskem kulturnem centru, posvečene 587 slovenskim žrtvam holokavsta, avtorjev Mirana Moharja in Vadima Fiškina, ter odprtje razstave pomanjšanih portretov iz Čosićeve serije plakatnih portretov.