Slavnostni govornik osrednje državne slovesnosti ob 100. obletnici Kosovelovega rojstva je dejal še, da je bila kultura Slovencem - kadar koli smo se znašli pred zgodovinskimi preizkušnjami - vselej vir moči in vizij.

Z jezikom in kulturo pa smo se vzpostavili tudi politično, je dejal Pahor in dodal, da je bila tudi osamosvojitev tako rekoč izdelek slovenske kulture. Njen pomen pa naj bi se z vstopom Slovenije v Evropsko unijo še okrepil.

Globalizacija ni grobar jezika
Slovenski jezik bo postal uradni jezik EU-ja, kar je po besedah predsednika državnega zbora ključna stvar pri vsej evropski zgodbi.

"Dejstvo, da bo slovenski jezik tudi uradni jezik EU-ja, še ne pomeni, da z njim nimamo več nobenih skrbi. Najbolj ga lahko ogrozi ravno naša ravnodušnost. Proces globalizacije že sicer ni naklonjen krepitvi jezikovne pluralnosti. Vendar mislim, da ni nujno njen grobar," je dejal Pahor in
izrazil prepričanje, da je prihodnost našega jezika še najbolj odvisna od nas samih in naše volje,
da ostane živ in živahen.

Določiti je treba nove smernice
Evropo, ki se je Kosovelu v njegovemu času zdela mrtva, je Pahor označil kot svet upanja, kot eno od dolžnosti naše in prihodnjih generacij pa je omenil sposobnost določitve nekih novih horizontov.

"Zdaj je čas, ki zahteva pogled na naše slovenske in naše evropske nove horizonte. Da bi videli prihodnost vsestransko razvite Slovenije v, domnevam, jutri še bolj povezani Evropi, moramo malo bolj pogledati samo čez vsakodnevne in aktualne probleme," je še dodal in poudaril, da je treba aktualne rešitve vpeti v dolgoročen načrt.

Kosovela, ki se je zavihtel daleč čez povprečnost svojega časa, pa bi si lahko vzeli za zgled.