Spomenik na evangeličanskem pokopališču sta blagoslovila škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Geza Filo in dr. Michael Wolf, predsednik pokopališkega odbora evangeličanske skupnosti augsburške in helvetske veroizpovedi na Dunaju. Slavnostne postavitve kenotafa se sta med drugim udeležila tudi slovenski veleposlanik na Dunaju Andrej Rahten in svetovalec predsednik Republike Slovenije Boštjan Žekš.

Plošča z nemško-slovenskim napisom je prvi dvojezični nagrobnik, posvečen kateremu od pomembnih Slovencev, pokopanih na Dunaju, pojasnjuje pobudnik postavitve obeležja Primož Premzl. Obenem na Dunaju teče tudi postopek za vpis Potočnikovega groba na seznam častnih grobov, status, ki ga ima od slovenskih le grob Frana Miklošiča.

Pionir vesoljskih potovanj se je rodil v Pulju 22. decembra 1892, po očetovi smrti pa se je mama s tremi otroki preselila v rojstni Maribor. Tam je Potočnik leta 1903 končal petletno deško ljudsko šolo, pozneje pa nadaljeval šolanje na vojaški nižji realki v Bad Fischauu pri Dunaju in pozneje še na višji realki v Weisskirchnu (zdajšnje Hranice na Moravskem na Češkem), maturiral pa je na državni realki v Prossnitzu na Češkem.

Zatem je obiskoval tehnično inženirsko vojaško akademijo v Mödlingu in postal leta 1913 inženirski poročnik, strokovnjak za železniške in mostovne gradnje. Med prvo svetovno vojno je bil udeležen na frontah v Srbiji, Bosni, Galiciji in soški fronti, leta 1915 pa je napredoval v nadporočnika. Zaradi tuberkuloze je bil leta 1919 predčasno upokojen kot kapetan, še isto leto pa je prestopil v Evangeličansko cerkev.

Problem vožnje po vesolju
Leta 1925 je diplomiral na oddelku za strojništvo, pododdelku elektrotehnike na Tehniški visoki šoli na Dunaju. Leta 1929 (izšla je že oktobra 1928) je v Berlinu pod psevdonimom Hermann Noordung izdal knjigo Das Problem der Befahrung des Weltraums. Der Raketen-Motor (Problem vožnje po vesolju. Raketni motor), s katero je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike.

Potočnik je v knjigi opisal načrt za prodor v vesolje, vključujoč bivanje človeka v tem nevarnem in neraziskanem okolju. Do podrobnosti si je zamislil vesoljsko postajo s posadko in jo postavil v geostacionarno orbito. Njegova geostacionarna postaja je sestavljena iz treh delov; observatorija, solarne elektrarne in bivalnega kolesa. Knjiga ima 188 strani in vsebuje 100 avtorjevih ilustracij.

Delo je sklenil s filozofsko mislijo o samouresničenju človeštva, ki se bo dopolnilo šele s prenosom zemeljske kulture na druge planete v vesolju. Dosedanji dosežki vesoljske tehnike so večidel potrdili Potočnikove daljnovidne napovedi. Njegov raketni motor je predhodnik sodobnega reaktivnega motorja. Prav tako velja za izumitelja sinhrone orbite za geostacionarne satelite. Potočnik je umrl 27. avgusta 1929.

Pred dvema letoma odkritje groba
Premzl, ki se je poglobil v Potočnikovo življenje in med drugim napisal tudi knjigo Herman Potočnik Noordung – življenje v besedi in sliki, je avgusta 2012 na evangeličanskem delu Dunajskega osrednjega pokopališča odkril njegov grob, ki je dotlej veljal za neznanega in prekopanega. Njegov grob s številko 36 leži v sektorju 12, vrsta 6.

Ker ni imel potomcev, je namreč do sredine šestdesetih let 20. stoletja za njegov grob skrbela bratova žena, zaradi neplačevanja najemnine pa je bil leta 1967 grob oddan v najem drugemu najemniku in takrat so nagrobno ploščo zakrili z novim nagrobnikom. Na posebno prošnjo je uprava evangeličanskega pokopališča dodelila prostor na sosednjem grobu št. 35.