je razpadel na poti v Benetke, saj konstrukcija ni zdržala poti.

Paviljon - Hrvaško naj bi predstavljal na bienalu, ki vrata odpira danes - sicer je priplul do Benetk, a v tako slabem stanju, da so ga morali pospremiti nazaj v ladjedelnico. V Benetke naj bi ga vrnili, ko bo popravljen. Hrvatom je tako za zdaj ostala le predstavitev nastajanja projekta v Arsenalu.

V ladjedelnici zvarili 32 ton žičevja
Na začetku je bilo vse skupaj videti obetavno, končalo pa se je klavrno. Je bilo pa že od začetka jasno, da gre za veliko tveganje, hkrati pa velik posel.

Vseh 14 arhitektov, ki so pod budnim očesom Lea Modrčina sodelovali pri nastajanju paviljona - sicer se ukvarjajo s povsem različnimi področji -, ni moglo skriti navdušenja, ko so govorili o projektu. Pa čeprav so se zaradi pomanjkanja denarnih sredstev odpovedali honorarjem. Delavci v ladjedelnici v Kraljevici z 280-letnim izročilom so gradili paviljon en mesec in v tem času v želene oblike spojili 32 ton žic.

Plovilo kot odgovor na odsotnost razstavišča
Arhitekte je izbral arhitekt Modrčin, ki sicer prihaja iz Kraljevice, svoj biro uRED pa ima v New Yorku in je najbolj znan po steklenem gledališču na Broadwayu. Izbral je predvsem uveljavljena imena, ki so navzoča na mednarodnem prizorišču, tako v praksi kot teoriji, med njimi pa je bil tudi predstavnik študentov. Modrčinu se je zamisel paviljona v obliki plovila utrnila kot očitna rešitev, saj Hrvaška nima lastnega paviljona za predstavitev v Benetkah in se že od razpada Jugoslavije pred skoraj dvema desetletjema spopada s prostorskimi stiskami na bienalu.

V videoposnetku spodaj si oglejte, kako je štiri tedne nastajal hrvaški paviljon.