Območje, ki si je pravkar izborilo vpis na seznam, se nahaja na jugu Iraka. Razteza se na sedmih lokacijah, sestavljajo ga tri arheološka najdišča in štiri mokrišča.

"Arheološka mesta Uruk in Ur ter območje mesta Tell Erigu so del ostankov sumerskih mest in naselij, ki so se razvila v južni Mezopotamiji v 4. in 3. stoletju pr. n. št.," so zapisali pri Unescu. Ob tem so dodali, da so iraška močvirja kot ena največjih delt na svetu edinstvena, ker se nahajajo v zelo vročem in sušnem okolju.

Iraška kultura na udaru
Unescovo odločitev, da močvirja uvrsti na seznam svetovne dediščine, je pozdravila tudi iraška vlada. Premier Haider al Abadi je že čestital prebivalcem in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspehu. Napovedal je tudi, da se bo kultura v državi nadaljevala kljub uničevanju iraške dediščine in antikvitet, kar počnejo teroristične združbe.

S tem je namignil na Islamsko državo, ki je uničila artefakte v muzeju Mosul ter porušila starodavni mesti Nimrud in Hatra. Hatra je bila uvrščena na Unescov seznam.

Islamska država je takrat kot razlog navedla verske razloge, rekoč, da so hoteli uničiti artefakte s simbolno vrednostjo - vendar pa niso imeli zadržkov pred preprodajo dragocenih artefaktov, s čimer pomagajo financirati svoje delovanje.

Kratkovidna diktatorska gesta
Močvirja, ki so se nekoč raztezala na več kot 20.000 kvadratnih kilometrih, je Husein v 90. letih prejšnjega stoletja ukazal izsušiti. S tem je želel preprečiti šiitskim gverilam, ki so nasprotovale njegovemu režimu, da bi jih uporabljale za skrivališče.

Veliko nasipov in kanalov, ki jih je dal zgraditi Husein, so nato porušili, tako da je lahko voda iz rek Tigris in Evfrat spet poplavljala. Posledično so se na območje vrnile živali in ljudje.

Toda jezovi na zgornjih tokovih rek v Siriji in Turčiji še vedno omejujejo pretok vode v močvirja. Na jugu pa je problematična tudi visoka koncentracija soli v vodi, zaradi česar ni pitna, povzroča pa tudi množične pogine rib.