"Ameriška veleposlanica Elizabeth Richard se je v bejrutskem narodnem muzeju poklonila vrnitvi starodavne sekire iz srednje bronaste dobe. Bronasta sekira bo trajno razstavljena v tem narodnem muzeju," beremo v sporočilu za javnost ameriškega veleposlaništva v Libanonu.

Izkopana v 30. letih preteklega stoletja v Biblosu
Gre za sekiro, ki izvira iz srednje bronaste dobe (2200-2000 pr. n. št.) in so jo najverjetneje v 30. letih preteklega stoletja izkopali na območju libanonskega mesta Biblos, ki leži ob obali Sredozemskega morja, približno 40 kilometrov severno od Bejruta.

Veleposlanica je na dogodku v muzeju, na katerem je artefakt predala Ghattasu Khouryju, ki opravlja posle libanonskega ministra za kulturo, izpostavila nedavna prizadevanja ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI), da najde in vrne dotično sekiro, v strokovnih krogih znano preprosto kot bronasta sekira.

Vir financiranja kriminalnih in terorističnih mrež
Po prejemu obvestila libanonskih oblasti, ki so jih opozorile na morebitno nezakonito prodajo tega artefakta na ameriških tleh, je FBI začel preiskavo, s katero se je dokopal do sekire in jo vrnil muzeju. Richardova je v svojem govoru namenila nekaj besed tudi tesnemu sodelovanju med ameriško in libanonsko stranjo za repatriacijo ukradenih arheoloških zakladov ter skupnemu boju proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami, s čimer delujejo v smeri zajezitve virov financiranja kriminalnih in terorističnih mrež.

"Čeprav je majhna, predstavlja nekaj večjega. Predstavlja ohranjanje preteklosti za sedanje in prihodnje generacije. Prav tako je pomembno, da predstavlja našo zavezanost boju proti trgovini z arheološkimi artefakti. Na ta način zadajamo udarec kriminalnim in terorističnim mrežam, ki želijo izkoristiti nezakonito prodajo libanonske dediščine," so nadalje zapisali na ameriškem veleposlaništvu v Bejrutu.

Ukradena in prodana med 15 let trajajočo vojno
Za bronasto sekiro predpostavljajo, da je bila ukradena in prodana med libanonsko državljansko vojno. Ta je izbruhnila po tem, ko je do tedaj vladajoča stranka maronitskih kristjanov, ki je novonastalo Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) videla kot nevarnost za stabilnost države, z izdatno pomočjo južne sosede Izraela začela napadati palestinska begunska taborišča.

V Libanonu so si namreč po triumfu Izraela nad arabskimi državami v letu 1948 zatočišče našli številni palestinski begunci, katerih število je do leta 1975 naraslo na 300.000, in so z drugimi muslimani postali večina v državi. V vojni vihri je razpadla libanonska osrednja oblast, država je bila razdeljena na krščanski sever in muslimanski jug, v vojno pa so se poleg Izraela začele vmešavati tudi druge države, še posebej Sirija.

Prek Libanona tihotapijo tudi dragocenosti od drugod
Ameriško veleposlaništvo je v sporočilu ob vrnitvi bronaste sekire izpostavilo še, da prek ozemlja Libanona poteka tudi tihotapska pot za dragocenosti, ki so nakradene drugje, vključno s Sirijo in Irakom – proti čemur se poleg same nezakonite trgovine družno bojujejo tudi libanonski generalni direktorat za starine in tamkajšnje notranje varnostne sile.