Da se lahko sprva vidnih zgolj nekaj kamnov izkaže za pomembno najdbo, so pred kratkim ugotovili arheologi iz Raziskovalnega središča za starine jugovzhodne Evrope, ki deluje v okviru univerze v Varšavi. Kar je sprva delovalo kot navadno kamenje, se je namreč izkazalo za ruševine Basanije, izgubljenega antičnega ilirskega naselja.

Za časa obstoja je bila Basanija gospodarski in vojaški branik, sicer del ilirskega Ardiejskega kraljestva, ki je obstajalo med letoma 400 in 100 pred našim štetjem. Antično mesto je vsebovalo številne naselbine in trdnjave, med katerimi je tudi ta, ki so jo odkrili varšavski arheologi.

Za helenistično arhitekturo značilna zgradba
Ugotovili so torej, da so kamni, na katere so naleteli, pravzaprav deli trdnjave, zaščitene z velikimi izpostavljenimi deli trdnjavskega obzidja oziroma bastioni in s približno tri metre širokimi stenami in več vhodi. Kot je povedal Piotr Dyczek, profesor z varšavske univerze, so bile tovrstne obrambne zgradbe pogoste v helenistični arhitekturi.

Ekipa je potrdila starost ruševin z analiziranjem v bližini najdenih kovancev in fragmentov keramičnih posod, ki datirajo v čas tega ilirskega kraljestva.

Trikrat večja od antičnega Skadarja
Odkrite ruševine so raziskovalce privedle do več namigov o nekdanjem mestu. Kamniti zidovi so obdajali približno 200 tisoč kvadratnih metrov, kar pomeni, da je bila Basanija trikrat večja od antičnega Skadarja, ki se je razprostiral na 70 tisoč kvadratnih metrih. V času prvega stoletja je tako Basanija kot tudi ilirsko kraljestvo padlo pod invazijo Rimljanov.

Na prvi pogled zgolj kup kamnov
Razvaline se nahajajo na vzpetini v vasi Bushat, nekaj kilometrov oddaljeni od mesta Skadar. Poljski in albanski arheologi zdaj špekulirajo, da bilo lahko bilo lokalno geološko okolje razlog, da je bilo to antično naselje tako dolgo izgubljeno. Kot je povedal Dyczek, so po mnogih letih erozije kamninski ostanki videti kot peščenjaki in konglomerati, ki sestavljajo hrib. To pomeni torej, da so lahko mimoidočemu siceršnje razvaline videti kot kup kamnov in ne kot struktura, ki je rezultat človeškega dela.

Rimski zgodovinar Tit Livij, ki je živel med letoma 64 (po nekaterih virih 59) in okoli 17 pred našim štetjem, je o Basaniji pisal v svojih knjigah o bitkah med rimskimi enotami in vojsko Gencija zadnjega kralja ilirskega Ardiejskega kraljestva. Zgodovinarji sklepajo, da so bili prebivalci Basanije po njenem padcu helenizirani.