S 6.000 evri, ki jih je za izkopavanja zagotovila Mestna občina Novo mesto, in z lastnim denarjem bodo letos opravili le četrtino potrebnih raziskav, je opozoril direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj. Če jih bodo na pristojnem ministrstvu tudi prihodnje leto spregledali, pa bodo raziskave na Kapiteljski njivi podobno kot letos nadaljevali sami.

Prazgodovinsko tisočletje pokopov
Kot je dejal arheolog Dolenjskega muzeja in vodja izkopavanj Borut Križ, so v skoraj treh desetletjih raziskovanja Kapiteljske njive novomeški arheologi tam odkrili 270 grobov iz obdobja pozne bronaste dobe, 900 grobov iz starejše železne dobe in več kot 700 grobov mlajše železne dobe, kar pomeni, da je življenje na omenjenem območju teklo skozi vse zadnje prazgodovinsko tisočletje. Križ je hkrati poudaril, da je najdišče na nekdanji kmetijski površini, ostanki zatiranja škodljivcev in plevela ter gnojenja pa so v zemlji ustvarili kemično mešanico, ki v kombinaciji s kislim dežjem predvsem bronaste in železne predmete zadnja leta vse bolj razjeda.

Picelj je na novinarski konferenci povedal tudi, da se je arheološka skupina Dolenjskega muzeja letos na teren odpravila pozneje kot pretekla leta, okrnjeno reševanje dragocenih in krhkih predmetov pa bo predvidoma potekalo do 25. julija. Najdbe so v zelo slabem stanju in brez konservatorskih posegov povsem neobstojne, letos pa so arheologi raziskali približno 160 kvadratnih metrov zemljišča. Med pomembnejšimi najdbami tokratne raziskave je Križ izpostavil starejšeželeznodobni skeletni grob s keramično posodo iz 7. stoletja pr. n. št. z grafitnim premazom, volutami in dodatnim okrasom iz bronastih gumbov oziroma žebljičkov na njenem ostenju.