Niz predstavitev Izraela se bo začel danes ob 21.30 z lutkovno predstavo za odrasle Paper Cut v Lutkovnem gledališču Maribor. Predstava je delo mlade izraelske režiserke in igralke Jael Rasuli. Govori o osamljeni tajnici, ki dolgočasni realnosti uide, ko v življenje obudi črno-bele fotografije iz starih revij.
Predstavitev izraelske kulture se bo nadaljevala v četrtek z odprtjem fotografske razstave Spremembe v Fotografskem muzeju. Razstava prikazuje urbani razvoj Izraela - v preteklih stotih letih je namreč doživel dramatične spremembe. Nastalo je veliko novih vasi, nekdanje vasi so se razvile v mesta, iz mestec pa so nastala velemesta. Nekoč redko naseljena področja so zdaj deli velemest, nekdaj sušne in puste regije pa obdelane in gosto naseljene. Glavna dejavnika, ki sta bila temelj omenjene preobrazbe dežele, sta bila modernizacija in gospodarski razvoj, ki se je začel z ustanovitvijo države Izrael leta 1948. Ta preobrazba zelo dobro kaže v pokrajinski arhitekturi, ki jo dokumentira tudi razstava Spremembe.
Če ste zamudili obisk Amosa Oza
Prihodnji teden bo v dvorani Rotovž projekcija dokumentarnega filma o izraelskem literatu Amosu Ozu, ki je marca letos obiskal Slovenijo. Film prikazuje njegovo odraščanje, ustvarjanje, razmišljanje in neomajno prizadevanje za mir ter se dotakne izbranih dogodkov iz zgodovine Izraela.
Konec meseca bodo v Sinagogi Maribor predstavili antologijo sodobne hebrejske književnosti. Pod naslovom En zo agadá (To ni pravljica) urednik in prevajalec dr. Klemen Jelinčič Boeta predstavlja razvoj moderne književnosti v hebrejščini, ki nastaja v prepletu številnih nacionalnih tradicij in burne zgodovine države Izrael. Knjiga se omejuje na predstavitev avtorjev po nastanku države Izrael, ki so vsi še vedno močno politično in družbeno angažirani. Antologijo bosta predstavila Jelinčič Boeta ter pesnik in pisatelj Dušan Šarotar.
V začetku junija bo v Lutkovnem gledališču Maribor gostovala lutkovna predstava za otroke Deževna ptica. Delo izraelske umetnice Galie Levi-Grad v režiji Naomi Joeli spaja umetnost zgibanja papirja - origami s pripovedovanjem in igranjem.
Sarajevska hagada: skrivnostna knjiga, za katero se ne ve, kako je prišla v Bosno
Izraelska kulturna ambasada se bo končala septembra, ko bodo v Sinagogi Maribor v okviru zaznamovanja Evropskega dneva judovske kulture odprli razstavo Sarajevska Hagada. Na roko pisana in z izjemnimi ilustracijami okrašena verska knjiga pripoveduje zgodbo o judovskem eksodusu iz starega Egipta. Nastala je okoli leta 1350 v Barceloni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje