Muzej Mengeš in oddelek za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete sta pripravila enodnevni mednarodni simpozij o Janezu Trdini.

Dogajanje na Slovenski matici v Ljubljani je bilo tako v znamenju referatov, ki predstavljajo avtorja Bajk in povesti o Gorjancih. Letos od Trdinove smrti mineva sto let, ob obletnici pa so avtorja primerjali tudi z drugimi velikimi pisatelji.

Skupne točke Slovenca, Španca in Američana

Tako so na simpoziju med drugim primerjali Trdino, Cervantesa (Barbara Pregelj) in Washingtona Irvinga (Alenka Koran), govorili so o različnih teoretičnih pogledih na njegovo najbolj znano delo (Milena Mileva Blažič), ga predstavili skozi Tomanovo korespondenco (Mira Delavec) in obiskovalcem pojasnili, kakšen je bil Trdina kot izseljenec in "Slavjan" (Irena Gantar Godina).
Petelinja motivika v Trdinovih delih
Igor Kramberger se je v prispevku lotil vprašanja, kakšen je bil Trdina v Logarjevi redakciji, Vlado Nartnik pa je v Trdinovih zapisih iskal petelinjo motiviko. Katja Mihurko Poniž se je spomnila, da letos mineva tudi sto let od rojstva Trdinove nečakinje Silve Trdina, in v prispevku obravnavala prav njo.
Vseživljenjsko zanimanje za zgodovino
Janez Trdina je najbolj znan po delu Bajke in povesti o Gorjancih, je pa tudi avtor drugih del, na primer romana Moje življenje, Črtic in povesti iz narodnega živjenja, slikanice Kresna noč in Izbrane mladinske besede. Rodil se je leta 1830 v Mengšu, po gimnaziji v Ljubljani in študiju zgodovine in zemljepisa na Dunaju pa je služboval na Reki in v Varaždinu. Že pri 37 letih se je upokojil in nato živel v Bršlinu pri Novem mestu.