Za oblikovanje skupine so se na ministrstvu odločili, potem ko sta tako strokovna kot laična javnost več let opozarjali, da je v nekaterih primerih raba slovenščine pomanjkljiva, posledično pa nekateri izdelki in storitve. Kot so pojasnili na ministrstvu, se že dlje časa opozarja na zastarelo in v nekaterih primerih pomanjkljivo zakonodajo, zaradi katere nekateri izdelki in storitve niso dostopne v slovenskem jeziku.

Na prvi pogled podobne težave, a različni zakoni in direktive
Taki sta, denimo, pretočni storitvi Netflix in Disney+, ki za slovenske uporabnike ne ponujata slovenskih podnapisov in sinhronizacije. Ob njiju se omenja tudi tehnološko podjetje Apple, ki nima uporabniškega vmesnika v slovenskem jeziku, ter nekatere avtomobilske blagovne znamke, ki voznikom ne omogočajo izbire slovenščine v avtih, ki so na prodaj na slovenskem trgu.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da to na prvi pogled podobno težavo obravnavajo različni zakoni in evropske direktive. Uporabo slovenskega jezika v medijih in medijskih storitvah, kamor spadajo tudi pretočne storitve na zahtevo, določa zakon o medijih. Druge izdelke in storitve zajema zakon o varstvu potrošnikov, javno rabo slovenskega jezika pa opredeljuje zakon o javni rabi slovenščine.

Za Netflix in Disney+ ne velja načelo "države izvora"
Za Netflix in Disney+ kot pretočni medijski storitvi na zahtevo ne veljajo določila slovenske medijske zakonodaje o obvezni rabi slovenščine v medijih in medijskih storitvah. Ponudnika namreč nista registrirana v Sloveniji, zato zanju velja načelo "države izvora", torej skladnost z zakoni držav EU-ja, v katerih sta registrirana, in ne z zakoni posamičnih članic, kjer ponujata svoje storitve, so zapisali na ministrstvu.

"Pretočne medijske storitve na zahtevo ureja evropska Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je bila leta 2011 prenesena v slovenski pravni red. Po tej direktivi pa za Netflix in Disney+ po veljavni evropski in slovenski zakonodaji nista dolžna ponujati slovenskih podnapisov in sinhronizacije, saj direktiva ne določa obveznih prevodov v jezike držav, kjer so omenjene storitve na voljo," so še sporočili z ministrstva in dodali, da Slovenija tudi nima pravne pristojnosti, da bi ukrepala zoper tuje medijske ponudnike in jim naložila obvezni prevod podnapisov ali sinhronizacije vsebin. "Te možnosti niso imele niti druge evropske države, ampak sta za lokalizacijo poskrbela ponudnika sama, ker sta imela poslovni ali strateški interes," so še pojasnili.

Srečanje z Netflixovim predstavnikom
Na ministrstvu so se že srečali s predstavnikom Netflixa za srednjo in jugovzhodno Evropo ter ga seznanili s pričakovanji glede upoštevanja slovenske jezikovne politike, podobno pa načrtujejo tudi glede drugih storitev, denimo govornih vmesnikov in programske opreme, ki jih ponujajo ponudniki avtomobilov in tehnološka podjetja. Tudi tega ni mogoče regulirati izključno s slovensko zakonodajo, saj je v nekaterih primerih zastarela.

Z delovno skupino bodo "zato pregledali trenutno zakonodajo in predlagali spremembe, s katerimi bo mogoče učinkoviteje uveljavljati slovensko jezikovno politiko tudi na novih tehnoloških platformah". Ob tem bodo pripravili tudi strategijo za uveljavljanje jezikovne politike pri ponudnikih medijskih storitev, za katere slovenska zakonodaja zaradi načela države izvora ne velja, so še sporočili z ministrstva za kulturo.