A nekatere vodilne spletne platforme za pretakanje avdiovizualnih vsebin, kot sta Netflix in Disney+, slovenskemu občinstvu ne zagotavljajo podnapisov v maternem jeziku. Disney+ je na voljo v 40 državah, od tega v triintridesetih s prevodom v lokalni jezik, brez prevoda pa v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bolgariji, Litvi, Latviji in Estoniji. Kaj to pomeni za stopnjo pismenosti mlajših generacij? Kaj menijo jezikoslovci in kako bodo ukrepali politiki? Je čas za posodobitev zakonodaje?

Svetovalec za medije na ministrstvu za kulturo Lenart J. Kučić pravi, da je treba težavo nasloviti širše, ker če pogledamo zakone, je to vse zakonito. "Zakoni, ki regulirajo to področje, so bili sprejeti, daleč preden so pretočne storitve na zahtevo in vsi ti novi pojmi sploh obstajali. Zato lahko zmeraj rečemo, da ni pravne podlage za regulacijo tega, kar je prišlo v zadnjih nekaj letih. Po avdiovizualni direktivi so ponudniki storitev vezani na državo izvora. Če torej niso registrirani v Sloveniji, jim ni treba spoštovati zakona o medijih, ki predpisuje rabo podnapisov in slovenščine. Ampak to ni razlog za dvig rok. Zakoni so tukaj eno izmed orodij za uresničevanje širše jezikovne politike. Pripravljamo ustanovitev medresorske skupine, ki se bo ukvarjala s tem problemom." Posodobitev zakonodaje se mu zdi nujna, pravi pa, da to ni dovolj, ker velikokrat na drugi strani tozadevno ni ustreznega sogovornika: "Tukaj je bil dober islandski primer. Islandska ministrica za izobraževanje je prek Facebooka napisala javno pismo pristojnemu na Disney+ in ga osebno pozvala, naj se loti tega problema. In on je odgovoril. Kolikor vem, še nimajo podnapisov, imajo pa sogovornika."

Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič poudarja, da bo manjše jezikovne skupnosti takšno stanje, če se bo ohranjalo skozi več let, preprosto veliko stalo. "Tu ne moremo govoriti o tem, da bo zaradi angleščine na Netflixu ali Disneyju+ slovenščina ogrožena. Ampak to, da bomo lahko normalno funkcionirali v slovenščini, bo čez leta veliko stalo: v izobraževanje in projekte za izboljšanje bralne pismenosti bomo morali vlagati še več denarja."

Pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc – Pižama ugotavlja, da je v več družinah televizija primarni stik z jezikom. "Nekateri starši se nimajo časa vsak dan ukvarjati z otroki – nimajo jim časa brati knjig, jih spoznavati z jezikom. Otroci so potem prepuščeni zaslonom in zasloni govorijo večinoma v angleščini. Otroci se tako naučijo angleško, v slovenščini pa ne razvijejo določenih kompetenc."

Vesna Mikolič, predstojnica Jezikoslovnega inštituta pri ZRS-ju Koper in predavateljica na Univerzi v Trstu, poudarja, da se situacija obrača. "Tako kot smo bili mi veseli, da smo imeli ameriške oziroma angleške, pa tudi francoske, italijanske in španske filme ali sinhronizirane ali – še pogosteje – s podnapisi, tako da smo na ta način lahko ohranjali svoj prvi jezik, hkrati pa imeli tudi stik s tujimi jeziki, tako zdaj mladi obvladajo angleščino in jim je treba omogočiti stik s prvim jezikom."