Po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Aleša Cantaruttija se s predlogom omenjene novele v slovenski pravni red prenaša smernica Evropskega parlamenta in Sveta iz oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del. Predlog med drugim ureja pogoje za uporabo osirotelih del, to je tistih varovanih del, katerih imetnik pravic ni znan ali ga ni mogoče najti. V predlogu je določeno, katera dela je mogoče šteti za osirotela, kako se izvede skrbno iskanje takšnih del, nujnost vodenja evidence skrbnih iskanj in možnost, da avtor osirotelega dela prekine status le-tega ter zahteva pravično nadomestilo.
Prav tako se uvajata izjemi od avtorske pravice v korist invalidnih oseb ter javno dostopnih knjižnic, muzejev, arhivov ter izobraževalnih ustanov. Predlog prinaša tudi manjše tehnične uskladitve z evropskim pravnim redom na tem področju.
Dve pripombi Sazasa
Blaž Rant je v imenu združenja Sazas opozoril, da sta v 2. in 4. členu novele predlagani spremembi nepotrebni in da vnašata možnost različnega tolmačenja ter s tem nevarnost povzročitve sodnih sporov. Prva sprememba povzroča krčenje pravice dajanja na voljo javnosti, kar je po mnenju Sazasa brez potrebe. Ker trenutna definicija ni povzročala težav, Sazas predlaga, da ostane nespremenjena. Druga se nanaša na pravico do obveščenosti in po mnenju Sazasa ne prinaša zgolj redakcijske spremembe, temveč vnaša možnost preširokega tolmačenja zveze "namen obveščanja javnosti".
Dušan Pšeničnik, generalni direktor direktorata za notranji trg pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je dejal, da gre v prvem primeru za uskladitev z evropskimi določbami, glede četrtega člena pa je menil, da ni razloga za tovrstne strahove.