Romanske freske so odkrili povsem po naključju med obnavljanjem notranjosti cerkve. Še pred začetkom obnove prezbiterija, kjer je mogoče danes občudovati fragmente fresk, so restavratorji in konservatorji mariborskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine opravili meritve s sondami in ob tem pod številnimi plastmi ometa odkrili sledi še ene barve. Po opravljenih meritvah so tako počasi odkrivali plasti ometov in pod zadnjo plastjo z baročno poslikavo odkrili slikarsko stvaritev pozne romanike.

"Nepopisno presenečenje. Kozmetični posegi, ki smo jih najprej mislili opraviti v kratkem času, so seveda odpadli. Treba je povedati, da je delo vezano na letni čas, freska je del stene, je del ometa, restavrator se mora prilagoditi steni in ne obratno," se je odkrivanja fresk spominjal restavrator in konservator Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor Bine Kovačič.

Visoka kakovost Mojstra šmartenskih svetnic
Romanske freske so evropski slikarski mojstri naslikali med letoma 1220 in 1230. Umetnostni zgodovinar iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Janez Balažic je pojasnil, da gre za sočasne stvaritve, morda je mlajši le Mojster šmartenskih svetnic, ki so po Balažicevi oceni zelo kakovostne. "Teh svetnic je skupaj 32 in nekatere med njimi so prava ikonografska redkost - denimo sveta Hilarija, ki je v slikarstvu pri nas ne srečamo nikjer," je še pojasnil Janez Balažic, ki je skupaj z Janezom Höflerjem med drugim prispeval nepogrešljivo monografijo o slikarju Janezu Akvili (Johannes Aquila). Freske v cerkvi Svetega Martina v Šmartnem na Pohorju sodijo med izjemno redke poslikave tako v slovenskem kot srednjeevropskem prostoru.