Na Poljskem se vsako leto spomnijo žrtev nesreče - ki se je zgodila, ko je šla politična delegacija na komemoracijo za žrtve poboja v Katinu. Foto: Reuters
Na Poljskem se vsako leto spomnijo žrtev nesreče - ki se je zgodila, ko je šla politična delegacija na komemoracijo za žrtve poboja v Katinu. Foto: Reuters
Žrtve
Žrtev se spominjajo vsi. A nekateri zanje krivijo Kremelj. Foto: Reuters
Smolensk
Letalo naj bi padlo zaradi človeške napake - pilot je hotel pristati v gosti megli. Foto: EPA

Da ne bo pomote: tako ruska kot poljska preiskava sta pokazali, da sta nesrečo, v kateri so umrli predsednik Lech Kaczynski ter številni drugi predstavniki politične in vojaške elite, zakrivili človeška napaka in slaba vidljivost. A to ni prepričalo režiserja Antonija Krauzeja, da se ne bi lotil "filmanja" svoje različice.

Sodelovanje pri filmu je zato že odpovedalo nekaj znanih poljskih igralcev, Krauzeja pa zdaj skrbi, ali ga predstavitev njegovega videnja nesreče ne bo stala precej obsežnega državnega financiranja.

National Geographic se je zagovarjal zaradi dokumentarca
Nesrečni dogodek je sicer spodbudil najrazličnejše upodobitve, in prav okoli vseh se krešejo iskre. National Geographic je tako posnel dokumentarni film Smrt predsednika (Death of the President), ki si je v nekaterih krogih na Poljskem že prislužil oznako proruske propagande. Film zgolj povzema izsledke obeh preiskav, a tudi nekateri vidni poljski politiki so ga označili za "škandaloznega". Pri National Geographicu so morali tako dokazovati, da je bil film posnet le z njihovim denarjem.

Likvidator in tarče na prsih
Duhove je nekaj časa buril tudi satiričen strip, ki se je norčeval iz "protiruske manije" tistih, ki so za padec letala okrivili Kremelj. Njegov antijunak, imenovan Likvidator, se je tako podal na ubijalski pohod, ki se je končal pri samem ruskem predsedniku Vladimirju Putinu.

Poulični umetnik Jacek Adamas se po drugi strani pritožuje, da ne more najti galerije ali muzeja, ki bi bila pripravljena razstaviti njegovo instalacijo črnih jeklenih kipcev človečkov s tarčami na prsih, ki namiguje na to, da je šlo v primeru Smolensk pravzaprav za umor.

Krauze: Uradna različica lažniva
Vrnimo se k filmu. Režiser Krauze se nikoli ni branil političnih tem, v svojem najbolj znanem filmu Črni četrtek pa je obravnaval nasilno zatrtje delavske stavke leta 1970. Zgodba Smolenska pa se vrti okoli preiskovalnega novinarja, ki počasi razkriva ozadje zarote. Kot zatrjuje režiser, bi rad razgrnil lažnivost uradne različice dogodka.

"Boli me, ko vidim, da ljudje poskušajo politizirati to tragedijo," pravi Pawel Deresz, novinar, čigar žena je umrla v nesreči. Podobno menijo nekateri režiserji, denimo Borys Lankosz, ki je prepričan, da Poljake preganja vera v to, da so izbran narod, zdaj pa poleg tega gojijo še kult mučeništva. Spet drugi menijo, da je za filmsko upodobitev tragedije še prezgodaj - če jo je sploh primerno upodabljati.

"Film me bo stal prijateljstev in denarja"
A Krauze namerava vztrajati - čeprav, kot priznava, ga je to že stalo številnih prijateljstev, film pa bo moral posneti s skromnimi sredstvi. Kot pravi, ima za svojo različico trdne dokaze, nekatere med njimi pa naj bi občinstvo lahko videlo že v dokumentarcu Anatomija padca. Tega je poljska televizija predvajala istega večera kot Smrt predsednika, v njem pa preiskovalna novinarka izpraša številne priče, med njimi domačine iz okolice Smolenska, ki trdijo, da so videli kose kovine, ki so z letala padli že pred nesrečo - kar naj bi dokazovalo, da je bila zanjo kriva eksplozija.