Trupla so, predvidevajo zgodovinarji, posmrtni ostanki pogodbenih delavcev, ki so jih pripeljali s Kitajskega, da bi nadomestili suženjsko delo. Pokopani so bili na vrhu piramide iz žgane piramide, ki so jo postavili staroselci plemena Ichma.

Peru je bil v 20. stoletju ena od glavnih ciljev za kitajske delavce v Latinski Ameriki: povpraševanje je skokovito naraslo, potem ko je država leta 1854 naposled prepovedala suženjstvo.

Težko življenje v novem svetu
Kitajci, ki so poslednje počivališče dobili na piramidi Bellavista v Limi, so bili pokopani nekje na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Najverjetneje so bili zaposleni kot pobiralci bombaža na bližnji plantaži, kjer so delali "v skrajno težkih razmerah", je pojasnila Roxana Gomez, vodja arheoloških izkopavanj.

Če smo pozorni, pogrebni rituali pripovedujejo tudi zgodbo o tem, kako so kitajski delavci v Peruju počasi plezali iz brezna najhujše revščine. Najstarejših 11 trupel je imelo najbolj preprost pogreb - zavili so jih v platno in jih zagrebli v prst - poznejših pet pa je pokopanih v lesenih krstah; na sebi so imeli modro-zelene suknjiče. V eni od kitajskih krst so našli priloženo tudi pipo za opij in keramično posodico.

Izrinjeni iz lokalne skupnosti
V 20. stoletju za kitajske delavce ni bil dovoljen pogreb na katerem od katoliških pokopališč v Limi. Zaradi tega je bila skupnost prisiljena improvizirati in iskati zasilna pokopališča na drugih krajih.

Arheologi so v preteklosti ostanke kitajskih delavcev našli tudi okrog drugih piramid iz nežgane opeke, ki jih stroka pozna pod imenom "huaca". Te piramide so postavljali staroselci, ki so nekdaj vladali na tihomorski obali današnjega Peruja. "Huace" so bila administrativna in verska središča, kjer so pripadnike elite pogosto pokopali z ogromnim spektaklom ter v spremstvu dragocenosti iz zlata in keramike ter človeških žrtev. Piramide so bile sveti kraji, zaradi česar so jih morda toliko let pozneje izbrali tudi Kitajci, razmišlja Gomezova.

Okrog piramide Bellavista so staroselci Ichma živeli od okrog leta 1000 dalje; kasneje si je območje pokoril inkovski imperij, dokončno pa je njihovo linijo prekinil prihod španskih konkvistadorjev, ki so huace razglasili za bogokletne.

Ob vznožju piramid so medtem v 20. stoletju so svoje vinograde ustanovili italijanski priseljenci. "Zgodovino je najlažje razumeti kot kontinuum različnih kultur," je prepričana arheologinja.