Opredelili so se tudi do osnutka Nacionalnega programa za kulturo 2012–2015 in spregovorili o možnosti združevanja ministrstev.

Kot je uvodoma povedal predsednik sveta Miran Zupanič, je tako številna udeležba – velika sejna soba na ministrstvu za kulturo je bila polna predstavnikov z vseh področij slovenske kulture – tudi izraz zaupanja v delo Nacionalnega sveta za kulturo. Predstavnike strank je Zupanič zaprosil, da poleg opredelitve do osnutka Nacionalnega programa za kulturo (NPK) odgovorijo tudi na vprašanje, kakšen je njihov odnos do združevanja ministrstev oziroma do statusa ministrstva za kulturo.

Kakšen naj bo status kulturnega ministrstva?
Denis Miklavčič (TRS) meni, naj se ministrstvo za kulturo ohrani. V DeSUS-u po besedah Andreja Pengova Bitenca vidijo v primeru zmanjševanja ministrstev možnost v umestitvi kulture med znanost in šolstvo. V Listi Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija se po besedah Uroša Grilca še niso natančno opredelili do združevanja, je pa v njihovem programu predvidenih 11 ministrstev. Jožef Školjč (LDS) je menil, da je ministrstvo za kulturo eno od osrednjih ministrstev, zato bi bilo področje njegovega delovanja treba še razširiti. Lista Gregorja Viranta po besedah Jelke Stergel v programu nima izrecno navedeno, da bi se ministrstvo za kulturo moralo združiti, ima pa poudarek na zmanjševanju števila ministrstev. Če bi prišlo do združevanj, ga vidijo skupaj s šolskim ministrstvom.

Majda Širca (Zares) je poudarila, da bi bilo treba združiti nekatere podporne službe, ministrstvo za kulturo pa mora ostati samostojno. Aleksander Zorn (SDS) je prepričan, da se bodo ministrstva združevala, kako bo z ministrstvom za kulturo, pa še ni dorečeno. Boštjan Žekš, ki je zastopal SD, je menil, da bi bila, če bo treba, možna združitev ministrstva za kulturo s šolskim ministrstvom, vendar le po tehtni analizi, Luka Novak, ki je napisal kulturni program za SLS, pa je poudaril, da je treba ministrstvo za kulturo ohraniti kot samostojen resor.

Do NPK-ja večinoma kritični
Odnos strank do Nacionalnega programa za kulturo je večinoma nekoliko kritičen, čeprav mu priznavajo tudi določene kakovosti. Novak je poudaril, da so cilji presplošni in da manjka opis načinov, kako jih doseči, hkrati ni prekrivanja posameznih področij. Grilc je menil, da so cilji neuravnoteženi in da ni vizije, ki bi jih povezovala. Po besedah Pengova Bitenca je osnutek NKP-ja dobra podlaga za naprej, Školjč pa je osnutek NKP-ja označil za "fantastičnega v naboru želja", čeprav vseh seveda ne bo mogoče uresničiti.

Zorn meni, da bi bilo treba NKP skrčiti oziroma ga preoblikovati tako, da bi bil bolj načelen, po besedah Žekša pa predstavlja osnutek NKP-ja zadovoljivo izhodišče za nov program, ki ga bo nova vlada ocenila glede na finančne možnosti.