Po besedah predsednika NSK-ja Jurija Krpana se pri razpisih zmeraj pojavljajo enaka vprašanja. Foto: MMC RTV SLO
Po besedah predsednika NSK-ja Jurija Krpana se pri razpisih zmeraj pojavljajo enaka vprašanja. Foto: MMC RTV SLO

Raziskava je pokazala, da se modeli razporejanja državnih sredstev razlikujejo. Komisije, ki ocenjujejo programe in projekte, so vedno sestavljene iz uglednih področnih strokovnjakov, ki opravljajo različne poklice znotraj področja, ti tudi postavljajo merila za ocenjevanje.

Določeni danski vzorci bi bili lahko uporabni za Slovenijo
Eva Matjaž iz kreativnega centra Poligon, ki je po naročilu NSK-ja opravil analizo, je pojasnila, da je trenutna slovenska ureditev precej transparentnejša in dostopnejša, kot na primer na Češkem, ki je "daleč za nami". Danska ima nekatere nastavke, ki bi bili uporabni tudi za Slovenijo, Francija pa zaradi svoje razvejanosti nima centraliziranega sistema financiranja.

Sorodna novica Vlada je sprejela kolektivno ureditev urnih postavk pri plačah samozaposlenih

Nobena od te trojice držav na primer nima ustanove, kot je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), nacionalni center za film imajo vse, za knjigo pa ga ima ob Sloveniji le še Francija.

Ko v središču niso rezultati dela, temveč delavec sam
Danska pa je edina od te trojice držav, ki si prizadeva, da bi bila politika umaknjena iz stroke, v središče pa ne postavlja rezultatov umetniškega dela, temveč delavca samega. Ima največ potencialno koristnih nastavkov za spremembo slovenskega modela, je med drugim povedala soavtorica raziskave.

NSK je naročil analizo, saj s prihodnjim letom prihaja nov cikel štiriletnih programskih razpisov na ministrstvu za kulturo. Člani NSK-ja so se strinjali, da bi bila raziskava lahko uporabna za nadgradnjo trenutnih praks, vendar pa so se tudi spraševali, ali bi bilo smiselno poenotiti metodologijo na vsa področja, ki so si med seboj različna, pri čemer je bil omenjen film.

Predsednik NSK-ja Jurij Krpan je pojasnil, da se pri razpisih zmeraj pojavljajo enaka vprašanja – ta segajo od konflikta interesov do višine sredstev, ki so na razpolago, in deleža lastnih sredstev prijavitelja. Članica sveta Tanja Petrič je poudarila, da drugače od evropskih na domačih razpisih ni znana višina sredstev za posamični projekt, kar je pripisala razlogu, da denar prejme čim več prijaviteljev.

Članici sveta Majdi Širca se ne zdi sporno, da ocenjevalne komisije imenuje minister, pristojen za kulturo, na predlog strokovnih združenj. Član Uroš Korenčan pa je med drugim poudaril, da je pri menjavi modelov potrebna previdnost, da se ne uniči obstoječe stanje, ker je to lahko nepovratno.

Na ministrstvu pospešeno digitaliziranje razpisov
Po besedah vodje direktorata za razvoj kulturnih politik na ministrstvu Tjaša Pureber razpise pospešeno digitalizirajo. Članom NSK-ja je podrobneje pojasnila tudi nekatere dele načrtovanih sprememb zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, o katerih se je NSK seznanil na prejšnji seji. Med drugim, kako so si zamislili karierno dinamiko pri samozaposlenih v povezavi s pravico do plačevanja prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

Na ministrstvu glede na trenutne finančne zmožnosti predlagajo, da bi samostojnim delavcem v kulturi krili prispevke sorazmerno do 130 odstotkov cenzusa.