V četrtek so protestno zapustili sestanek, ker se osnutek dogovora, ki ga je predložilo ministrstvo, po njihovi oceni ne ujema z vsebinskimi rešitvami delovne skupine.

"Smo brez kolektivne pogodbe, brez uredbe, brez premostitvenega sporazuma in brez usklajenih vsebin," opozarja Miha Blažič. Foto: BoBo

Sindikalna konfederacija Glosa-Zasuk in sindikat Sviz sta konec maja na sestanku z ministrstvom zahtevala, naj se do konca junija ali najkasneje na začetku julija sprejme sporazum, ki bi začel takoj urejati neplačevanja zunanjih izvajalcev v kulturno-ustvarjalnem sektorju.

Delovna skupina obstaja že leto dni, oprijemljivih rezultatov ne more pokazati
Predstavniki sindikatov Eva Matjaž, Miha Blažič - N'Toko in Andraž Mali so danes pojasnili, da jim je ministrstvo nedavno predložilo osnutek zahtevanega dogovora, vendar se ta po njihovih ugotovitvah v določenih točkah ne ujema z vsebinskimi rešitvami, o katerih so se pogovarjali znotraj pristojne delovne skupine, ki je bila za ta namen ustanovljena pred enim letom.

"Bolj kot nekatere nedoslednosti pri vsebinskih razlikah je skrb vzbujal podan predlog, da bi dogovor po predlogu ministrstva stopil v veljavo šele z januarjem 2025, kar pomeni, da sporazum sploh ne bi opravljal dogovorjene premostitvene funkcije do uveljavitve uredbe, za sprejetje katere prav tako nimamo zagotovila," je povedala Matjaž.

Sindikati namreč pričakujejo, da bi se položaj samozaposlenih v kulturi uredil s kolektivno pogodbo, za katero imajo, kot so poudarili danes, pravno podlago tudi v novih evropskih smernicah. A po interpretaciji ministrstva bi za to potrebovali spremembe krovnega zakona v kulturi. Je pa ministrstvo v vmesnem času dalo v javno obravnavo spremembe in dopolnitve uredbe na tem področju, za katero se pričakuje, da bo na vladi obravnavana konec avgusta.

S tem, da stoji na miru, se položaj poslabšuje
Kot je ocenil Blažič, so tako v letu dni prehodili pot, ki jih je pripeljala na začetek. "Smo brez kolektivne pogodbe, brez uredbe, brez premostitvenega sporazuma in brez usklajenih vsebin." Vmes se je zaradi neplačevanja in podplačevanja revščina med samozaposlenimi še povečala, zato predloge ministrstva dojemajo kot "kupovanje časa".

Sindikati nasprotujejo interpretaciji vlade, da samozaposleni za sklepanje kolektivne pogodbe potrebujejo dodatno zakonsko podlago, saj je to po besedah Malija konservativnejše od smernic EU-ja. Lani poleti so ministrstvu predložili tudi mnenje Luke Tičarja s Pravne fakultete, ki pravi, da se lahko samozaposleni v kulturi kolektivno pogajajo že po obstoječi slovenski zakonodaji.

"Zato ne le ministrstvo, ampak celotno vlado pozivamo, da upošteva evropski in slovenski pravni red ter začne nemudoma urejati področje prekarnega dela v Sloveniji, ki ga je dolgoletna fleksibilizacija, za katero je pomembno odgovorna tudi država, desetletja pospeševala," je med drugim še dejal Mali.

Ministrstvo za kulturo. Foto: MMC RTV SLO
Ministrstvo za kulturo. Foto: MMC RTV SLO

Kot so v odzivu pojasnili na ministrstvu, so sindikati danes prejeli nov vsebinski predlog glede urejanja minimalnih standardov plačila samozaposlenih v kulturi in zdaj pričakujejo njihov odgovor. V četrtek sta se obe strani strinjali, da nadaljujejo pogovore, ministrstvo pa jih je seznanilo tudi, da so sredi tedna v medresorsko usklajevanje poslali novelo zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki bo podlaga za sprejem uredbe o minimalnem plačilu.

Spremenil se bo krovni zakon
"To je naslednji in pomemben korak v reformi statusa samozaposlenih v kulturi, ki naslavlja problem prekarnosti,"
so zapisali na ministrstvu in spomnili, da se je reforma že začela s predlogom sprememb uredbe, ki na novo določa merila za pridobitev statusa samozaposlenih in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Pred tem pa so sprejeli tudi več drugih ukrepov, kot sta zvišanje bolniškega nadomestila in prevzem plačevanja novega prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Po skoraj desetih letih nameravajo na novo določiti tudi seznam poklicev samozaposlenih v kulturi, saj je v tem času nastalo veliko novih, predvsem tistih, ki so vezani na nove umetniške in tehnološke postopke. Z uredbo so predlagali osem novih poklicev, več kot 20 pa so jih spremenili na vsebinski ali področni ravni.

Kot so še zapisali, bo položaj samozaposlenih v kulturi naslovila tudi sprememba krovnega zakona. Med drugim glede na karierne razrede načrtujejo uvedbo večstopenjskega cenzusa, lažje prehajanje med statusom samozaposlenega in zaposlenega ter ureditev zdravstvenega varstva.