Idejo je od mrtvih obudil umetnostni kritik in galerist Guy Wildenstein, ki meni, da bi bilo selitev Monetovega pepela pametno uskladiti z odprtjem največje razstave slikarjevih del, kar jih je Francija videla zadnjih 30 let; od septembra pa do januarja 2011 jo bo gostil Grand Palais.

Kaj bi si želel sam?
Projekt je enkrat že padel v vodo, ker je prejšnja ministrica za kulturo Catherine Trautmann ocenila, da je za Monetov poslednji počitek primernejši njegov rodni Giverny v Normandiji, kjer je pokopan za cerkvijo in v neposredni bližini svoje hiše in vrtu z lokvanji, ki ga je tolikokrat naslikal. (V odgovoru na poslansko vprašanje v parlamentu je Trautmannova leta 1999 zapisala, da je bil Monet "strastno navezan na Giverny, kjer je pokopan poleg svoje žene." "Bil je človek svetlobe in vsi, ki cenijo lepoto in radost, ki nam ju je zapustil, si želijo, da bi ga pustili v miru.")

Kje so vsi slikarji?
Wildenstein, ki sicer živi in dela v New Yorku, je vprašanje selitve znova načel v pismu Sarkozyju, v katerem poudarja, da se v Panteonu, kjer počivajo vsi nesporni velikani narodove preteklosti, dogaja v nebo vpijoča krivica: tam ni pokopan niti eden izmed slovitih slikarjev (edina izjema je danes rahlo obskurni Joseph-Marie Vien (1716-1809), Napoleonov najljubši slikar). "Nočem dajati Vienovega daru v nič - a vseeno, Monet je umetnik prve kategorijo, ki je vplival na celotno generacijo," opozarja Wildenstein.

Iz Sarkozyjevega kabineta je prišla vest, da predlog tehta z vso resnostjo. Na predsednika so se sicer lani usule pritožbe, ko je predlagal, da bi v Panteon preselili ostanke Alberta Camusa - levičarji so rjuli, da skuša predsednik, ki se nagiba bolj v desno smer političnega spektra, "ugrabiti" eno izmed njihovih največjih ikon; literarni kritiki so se oglasili, da uporniški in diverzantski človek, kakršen je Camus bil, ne bi smel biti pokopan v uradnem mavzoleju francoske republike. (Podobno kot Camus so tudi Monet in drugi impresionisti ob svojem izbruhu v javno sfero šokirali tradicionaliste, pozneje pa bili z vsemi častmi vključeni v kanon francoske umetnosti.)