Pred nedavnim odkrita osmrtnica namiguje, da je Lisa Gherardini, ženska, ki naj bi v začetku 16. stoletja pozirala renesančnemu mojstru Leonardu da Vinciju, umrla leta 1542 in je pokopana v firenškem samostanskem pokopališču Saint Orsola.
Konec meseca bodo tako začeli izkopavati posmrtne ostanke te plemkinje, da bi dokončno končali razpravo o sliki, ki si jo v njenem 'domovanju' v Louvru težko ogledamo brez neverjetne gneče strastnih in tudi manj strastnih ljubiteljev umetnosti.
Začetek konca stoletja starih ugibanj?
Da bodo posmrtni ostanki dokazali, kdo je bila pokojna da Vincijeva muza s slavnim nasmeškom, je prepričan italijanski umetnostni zgodovinar in vodja projekta Silvano Vinceti. "Končamo lahko stoletja staro debato, hkrati pa tudi razumemo Leonardov odnos do njegovih modelov," je pojasnil in dodal, da je Leonardu slikanje pomenilo fizično izražanje notranjih sledi osebnosti.
Za takšne raziskave in proti njim
Vinceti se nadeja, da bodo lahko odstranili vzorec DNK-ja iz lobanje Gherardinijeve, žene bogatega trgovca s svilo, in rekonstruirali njen obraz. Vincetijeva skupina je že uspela na podlagi lobanj rekonstruirati obraze nekaterih drugih umetnikov, junija lani, denimo, so identificirali kosti italijanskega zgodnjebaročnega mojstra Caravaggia in pri tem odkrili mogoč vzrok njegove smrti. Vendar vsi strokovnjaki niso zagovorniki tovrstnih raziskav, saj imajo pomisleke, ali so izsledki analiz tako starih kosti lahko nedvomni.
Silvano Vinceti se s sliko, ki je po mnenju nekaterih neupravičeno postala najslavnejše umetniško delo na svetu, ukvarja že leta, v tem času pa naj bi odkril več skritih simbolov na sliki.
Že Vasari je Mono Lizo - gospo Lizo enačil z ženo firenškega trgovca Francesca del Giaconda. Sliko je umetnostna zgodovina poimenovala tudi La Gioconda, torej žensko obliko priimka Giocondo, ki pa v sovpada tudi z italijansko besedo 'giocondo' - 'brezskrben, vesel'. Gre torej za brezskrbno žensko, kar sovpada tudi s skrivnostnim nasmeškom portretiranke.
Mati šestih otrok s precej udobnim življenjem
O življenju najverjetnejše portretiranke je pravzaprav malo znanega. Poročila se je v najstniških letih, njen mož, ki je obogatel s trgovanjem s svilo in blagom, je pozneje postal mestni veljak. Imela sta šest otrok in živela precej udobno življenje, Liza pa je preživela svojega precej starejšega moža, naročnika znamenitega portreta.